Pot stran od suženjstva

Informacije tega članka so namenjene temu, da izberemo boljše poti, v katerih zmanjšamo suženjstvo nad ljudmi in živalmi.

Suženjstvo se je začelo pri odnosu do sebe in odnosu človek – žival. Stopnjevalo se je v več smeri:

  • odnos človek – zaničevan človek
  • odnos moški – ženska
  • odnos starš – otrok
  • odnos človek – določene živalske vrste
  • odnos človek – določeni narodi
  • suženj sam sebi, svojim odvisnostim

Pot stran od suženjstva je, da se začne odpravljati napako v samem jedru. Potrebno je opustiti osnovno idejo, da je karkoli od suženjstva etično nesporno in potrebno. To je pot k svobodi.

Človek, ki hoče svobodo, vendar živalim svobode ne daje, potrebuje vztrajno reprogramiranje, da opusti suženjstvo nad živalmi in podporo le temu. Sicer goji energije, ki spodbujajo suženjstvo nasploh, ideje po opravičevanju suženjstva in motive za njegovo krepitev. To mu pride v navado in sčasoma se meje tako zrahljajo, da človeku recimo ni več mar, kako pride do poceni hrane… Tudi če z nakupom poceni hrane iz Afrike financira suženjstvo nad ljudmi in preprodajo otrok, se ji ne bo odrekel in namesto tega kupil lokalne hrane ter poskrbel za pošteno plačilo pridelovalcu.

Kakav (čokolada) in sužnji

Naj utemeljim zadnji stavek s konkretnim primerom. Če smo leta 2023 v Google vtipkali “is eating cacao ethical rainforest”, smo dobili kot rezultat tole: “Izkoriščanje otrok, preprodaja otrok, suženjstvo, uničevanje pragozda (tam med drugim živijo tudi opice) za plantaže.” Konkretno:

This slideshow requires JavaScript.

Po podatkih iz prvih zadetkov, ki jih je ponudil Google:

  • Pridelovalci kakava zaslužijo zgolj 6 % od končne cene čokolade.
  • V samo 2 Afriških državah (Gana in Slonokoščena obala), kjer se pridela cca 60 % vsega kakava na svetu, dela milijon in pol otrok v nevarnih okoliščinah. Po podatkih s strani Modern slavery in Africa je v Côte d’Ivoire (Slonokoščena obala) predvideno 193000 sužnjev, v Gani pa cca 91000.
  • Otroci delajo tudi po 14 ur na dan.
  • Veliko kmetov, ki dela s kakavom, je vpletenih v preprodajo in zasužnjevanje otrok.
  • Kakav je lahko pridelan na način, kjer se rodovitna prst ohranja, vendar se večina kmetov poslužuje metod, kjer prihaja do erozije zemlje, sečnje gozdov. V Zahodni Afriki, kjer se pridela večina kakava, je 70 % nezakonite sečnje gozdov povezane s pridelavo kakava.

Marsikdo ob nakupu čokolade, katerih kakav prihaja iz takih dežel, ne ve, kaj s tem financira. Vendar tudi če izve… kaj bo spremenil, ko in samo če ima v mentaliteti vkoreninjeno upravičevanje suženjstva? Verjetno bo našel izgovor in še naprej sofinanciral takšno situacijo. Druge opcije:

  • odpove se izdelkom iz kakava, če obstaja velika verjetnost, da s tem podpira suženjstvo
  • kupi dražji kakav od preverjenih virov, ki zagotavljajo pošteno plačilo delavcem (ne le lastnikom posesti kakava) ter ohranjanje gozdov

Naredi poskus. Preveri, kakšna je situacija, predaj to info naprej svojim prijateljem, ki uživajo poceni čokolade iz trgovin ter spremljaj, kdaj jih boš naslednjič videl jesti navadno čokolado, katere kakav je bil z veliko verjetnostjo obran in obdelan s pomočjo sužnjev.

“Tudi živali jedo meso, jesti meso je naravno”

Ubijanje za prehrano je prisotno tudi v živalskem svetu. Da, vendar živali živalim niso sužnji. Noben plenilec kot žival nima plena zasužnjenega za celo dobo življenja plena. Ubijanje živali za prehrano in suženjstvo sta dva pojma, ki nimata nobene veze en z drugim. Suženjstvo živali je oblika nasilja, ki navadno traja od njenega rojstva do smrti. Usmrtitev živali pa steče zelo hitro.

Industrijska reja živali (in včasih tudi kakšna druga) je zelo pogosto huda oblika zasužnjevanja in kraja:

  • pravice do svobodnega gibanja;
  • pravice do naravnega oplojevanja;
  • pravice do skrbi za lastnega mladiča do njegove zrelosti;
  • pravice do pristne opcije evolucije vrste;
  • pravice do raziskovanja, igranja, izkušanja naravnega okolja z vsemi naravnimi pojavi;
  • pravice do izbire samca / samice.

Industrijska reja živali zgleda takole:

This slideshow requires JavaScript.

Koristi suženjstva?

So ljudje, ki razmišljajo o koristih suženjstva in pomislijo na to, da je suženjstvo pripeljalo k višji stopnji razvoja človeštva. Suženjstvo nima zaslug za napredek v razvoju, ima pa zasluge trdo delo, organiziranost, višja zavest,.. Seveda je lahko tudi trdo delo motivirano s suženjstvom, ampak obstajajo boljše metode. Motivacija iz navdiha / vere / zaupanja / ljubezni… je boljša, kot motivacija iz strahu in prisile.

Živali kot hišni ljubljenčki

Živali se zlorablja v suženjstvu tudi na račun prehranjevanja hišnih ljubljenčkov, čeravno bi jih lahko prehranili brez zasužnjevanja in celoživljenske zlorabe drugih živali.

Marsikdo se odreče mesu, da bi zmanjšal zlorabo živali, potem pa nekje dobi npr. mačka in ga dnevno hrani z večjo količino mesa zlorabljenih živali, kot jo poje človek. Za dejansko zmanjšanje suženjsta je potrebno poskrbeti, da se na račun prehranjevanja hišnih ljubljenčkov ne zasužnjuje in ne zlorablja drugih živali od njihovega rojstva do smrti.

Na primer, v današnji slovenski “kulturi” maček navadno poje po 100 g in več mesa zlorabljenih živali dnevno. Če bi jedel zgolj kokoši, bi to zneslo cca 24 celo življenje zlorabljenih kokoši letno ali nad 300 zlorabljenih kokoši na dobo življenja 1 mačka. Če bi jedel zgolj teletino, bi to zneslo cca 7 celo življenje zlorabljenih teličkov na dobo življenja 1 mačka. Načeloma vsaka kupljena konzerva mesne hrane za živali vsebuje ne le ostanke, temveč tudi meso celo življenje zlorabljenih živali. Vsak nakup mesa in ostankov mesa tako zlorabljenih živali je finančna podpora za nadaljevanje suženjsva ter takšne zlorabe živali.

Pravičnejše rešitve za prehranjevanje hišnih ljubljenčkov obstajajo in so obstajale od pamtiveka. Nekaj teh je naštetih v članku Slabe in dobre (oziroma boljše) prakse reje in odnosa do živali v poglavju “Nekaj boljših rešitev, kako prehraniti svoje mesojede živali”.

V svobodo.

Slabe in dobre (oziroma boljše) prakse reje in odnosa do živali

Pri industrijski reji živali, ki je v današnjem svetu  v letu 2023 najbolj pogosta, prihaja do neupravičene in nepotrebne, predvsem pa pretirane zlorabe živali. V članku so primerjave različnih načinov rej in odnosov do živali ter predlogi, kako lahko vsejed, vegetarijanec in človek, ki hrani mesojede živali (tudi “vegan” oz. rastlinojed), prispeva k zmanjšanju tega zla.

Ko govorim o reji, imam v mislih širši pojem – načrtno ukvarjanje z živalmi, krmljenje živali bodisi v gospodarske namene bodisi za zadovoljevanje kakršnih koli svojih čutnih potreb in interesov, najsibodo sebični ali altruistični.

POTROŠNIK USMERJA TRG

Potrošnik ima moč vplivati na tok dogajanja na trgu. Ti imaš možnost bojkotirati celotno paleto prodajanih stvari, ki so v celoti ali delno iz 100% etično sporne reje. Vsak dan, ob vsakem obroku. Nikoli nikomur ne težim, naj ne je mesa. Zagovarjam pa, da je treba opustiti destruktivne navade – kupovanje mesa iz industrijske reje in produkte živali iz takšne reje, pri kateri prihaja do nepotrebne in neupravičene zlorabe živali. S kupovanjem takšnega mesa se namreč takšna početja finančno podpira. Industrijska reja (in včasih tudi kakšna druga) je zelo pogosto huda oblika zasužnjevanja in kraja:

  • pravice do svobodnega gibanja;
  • pravice do naravnega oplojevanja;
  • pravice do skrbi za lastnega mladiča do njegove zrelosti;
  • pravice do pristne opcije evolucije vrste;
  • pravice do raziskovanja, igranja, izkušanja naravnega okolja;
  • pravice do izbire samca / samice.

Obstajajo načini, kako se vsemu zgorjnemu izogniti, ali pa takšno krajo vsaj omiliti, zmanjšati.

Popisano v zgornjih alinejah je kršenje Naravnega zakona. Tak način kršenja naravnega zakona ima destruktivne posledice  – negativno vpliva na psiho človeka, hormone, zdravje človeka. Vse to pa je slab nastavek za razvoj človeške vrste. Programiranje uma v miselnost, da je takšno ravnanje z živalmi v kakršnem koli primeru dopustno, ima nevarno posledico – ob malo drugačni situaciji lahko človek pride na misel, da je tudi ljudem dopustno krasti zgoraj navedeno. Tako ni čudno, da imamo po svetu še danes prisotno moderno suženjstvo.

V kakšnem svetu želiš živeti?

V spodnjih poglavjih navajam nekaj podatkov, kjer se lahko primerja različne vrste rej živali. Vsi podatki spodaj so pridobljeni iz brezplačnega dokumentarca The Carnivore’s dilemma, ki si ga je bilo leta 2023 moč ogledati na strani https://www.waterbear.com/player/62723fd4c47bd87979f05f2f

SVINJE V INDUSTRIJSKI REJI – PRAKTIČEN PRIMER

  • V Veliki Britaniji je 60% svinj rejenih v industrijski reji, 40% pa v odprti reji. V Franciji je v odprti reji le 1% svinj.
  • Večina svinj je umetno oplojenih na isti dan.
  • Svinje so v tako zmešanem okolju, da nekatere zgubijo naravni instinkt za čuvanje otrok in jih zdrobijo. Zato jih od otrok ločijo s polrešetkami.
  • 80% časa svinja leži, nima prostora, da bi se zakotalila.
  • Svinja obdrži otroke za 3 tedne, potem so ji odvzeti.
  • Namen industrijske reje ni rediti prašiče, ampak producirati svinjsko meso. Cilj je producirati čim več mesa v čim krajšem času. Končni cilj je dobiti čim več denarja od tega.
  • Mlade svinje spravijo v majhne zagrajene prostore. Nikoli ne vidijo sveta zunaj.
  • Delavec iz te reje je izjavil, da ne ve, če bi bile nujno srečnejše zunaj in da so zdrave. Problem je, da je bolan njegov um.
  • Odnos med živalmi ter odnos z naravo je v tej reji nepomemben.

EKOLOŠKA REJA SVINJ NA ENI OD FARM

  • Nimajo kletk.
  • Svinje se prosto pasejo po travniku.
  • Vprašanje ali bi svinja pomendrala lastne otroke, ni na mestu.
  • Svinje imajo toplotno izolirano zatočišče.

INDUSTRIJSKA BATERIJSKA REJA PIŠČANCEV ZA MESO

  • Piščanci danes rastejo 2x hitreje, kot leta 1978 in dosežejo 2x višjo težo.
  • Kokoši bi v naravnem okolju, kjer bi bile dokaj varne pred predatorji, živele do 20 let (številko podajam iz praktičnega primera gospe Irene Rotar). V industrijski reji pa jih pogosto ubijejo za meso že ob nekaj mesečni starosti.
  • Življenjsko dobo jim skrajšajo za več kot 10x.
  • Stopnja umrljivosti piščancev v takšni reji je cca 8%, zavoljo neugodnih pogojev.
  • V Nemčiji je tako vzgojenih 95% piščancev. V Franciji je 80% piščancev vzrejenih v zaprtih prostorih. To je 676 milijonov na leto.

PROIZVODNJA JAJC V INDUSTRIJSKI BATERIJSKI REJI

  • Kokoši so zaprte v kletkah.
  • 13 kokoši na 1 kvadraten meter.
  • Letanje je nemogoče.
  • Kokoši nikoli ne vidijo sonca.
  • Svetovno gledano pride 60% jajc od kokoši iz kletk. V Franciji 68%.

PROIZVODNJA JAJC V PROSTI REJI

  • Ni kletk, je pa varen prostor.
  • Kokoši se svobodno odločijo, ali bodo zunaj ali notri.
  • Kokoši prosto letajo, tekajo, se družijo.
  • Umrljivost je zreducirana.
  • Dva problema:
    • Kokoši po letu in pol ubijejo in ne dosežejo naravne starosti 20 let;
    • Kokoši pridejo na farmo od drugod – tam delajo selekcijo med moškimi in ženskami in večino moških malih piščančkov ubijejo;

Svetovno gledano je letno ubitih 5 milijard malih piščančkov, od tega 45 milijonov v Franciji.

REJA ŽIVALI V GOZDU – PRAKTIČEN PRIMER

  • Govedo in svinje živijo prosto kot v divjini, obkrožajo jih drevesa.
  • Hrana raste na drevju, na tleh in v tleh.
  • Ni umetnega oplojevanja (posilstev).
  • Ugodne opcije za evolucijo vrste.
  • Kmetovanje je trajnostno, zemlja pridobiva na humusu, CO2 se fiksira v tla in drevje. Živalski drek preprečuje izhlapevanje vlage iz zemlje.

To je bilo zadnje poglavje, vezano na zgoraj omenjen dokumentarec.

Na https://chat.openai.com/ sem podal vprašanje, ali lahko skrb za kvalitetno prst pomaga k temu, da se metan iz zraka razgradi iz zraka v prst. Odgovor s strani ChatGPT:

To enhance the role of soil in methane reduction:

DOSTOJEN ODNOS DO ŽIVALI

Pod dostojno imam v mislih, da se živali omogoči:

  • možnost gibanja v naravi;
  • učenja in razvijanja sposobnosti ob soočanju z naravnimi preprekami;
  • razmnoževati se po svoji volji;
  • skrbeti za mladiče;
  • doživeti naravo takšno, kot je;
  • doživeti dež, sonce, veter,…;
  • možnost občutiti vse to.

Namesto dopuščanja naravnega pristnega seksa med bikom in kravo je mnogim kmetom v navado prišlo vsakoletno posilstvo – umetna oploditev:

PREHRANA MESOJEDIH ŽIVALI

Tudi pri prehrani psov in mačk je isti problem, kot pri ljudeh. Štiri sorodne nesmiselne ideje:

  • “Sem vegetarijanec, ampak včasih jem ribe.”
  • “Sem moški, ampak imam včasih vagino.”
  • “Sem poštenjak, ampak včasih oropam zadrugo.”
  • “Rad imam živali, ampak finančno podpiram baterijsko rejo, da z mesom, ki pride od tam, nahranim, oz. rešim življenja drugih ubogih živali, ker se mi živali smilijo.”

Briketi za živali iz trgovin načeloma vsebujejo meso, ne zgolj ostanke mesa (preveriš na deklaraciji produkta). Z nakupom briketov, v katerih je perutnina iz industrijske reje, hote ali nehote financiraš baterijsko rejo in to, da se perutnini krati osnovne življenjske pravice. Podobno velja tudi za meso drugih vrst živali.

2 konkretna primera izvlečka deklaracije hrane za živali:

  • Z govedino in korenjem: meso in živalski stranski proizvodi (od tega 5% govedina), rastlinski izvleček beljakovin, zelenjava (5% iz posušenega korenja), riba in stranski proizvodi ribe, rastlinski stranski proizvodi, minerali, olja in maščobe, sladkor.
  • S piščancem & zelenim fižolom: meso in živalski stranski proizvodi (od tega 8% piščanec), rastlinski izvleček beljakovin, zelenjava (5 % iz posušenega zelenega fižola), riba in stranski proizvodi ribe, rastlinski stranski proizvodi, minerali, olja in maščobe, sladkor.

Nekaj boljših rešitev, kako prehraniti svoje mesojede živali:

  • pusti mačkam, da jedo miši, ki živijo na zemlji, ki ni kontaminirana s fitofarmacevtskimi sredstvi; nudi jim okolje, kjer lahko hrano lovijo same;
  • uporabi ostanke mesa iz eko živinoreje (ker je paša odprta, živali niso privezane, hrana, s katero jih krmijo, je bolj zdrava, skrbi se za ekosistem, preprečuje se erozijo tal,…);
  • uporabi brikete iz eko živinoreje;
  • daj jim meso živali, ki umrejo naravne smrti (in so živele v okolju miroljubnega kmetijstva);
  • če ne gre drugače, jim daj brezplačne ostanke mesa iz industrijske živinoreje (če so brezplačni, potem ne financiraš vseh grdih ravnanj, do katerih prihaja v industrijski živinoreji).

Opomba: po mnogih znanstvenih raziskavah veliko vrst psov za preživetje in ohranjanje zdravlja ne potrebuje mesa.

PROIZVODNJA JAJC IN REJA PERUTNINE V SLOVENIJI

Kako nastane večina v trgovinah prodajanih keksov, peciv, tortic,…, katerih vsebina so jajca? Na podlagi celoživljenjske zlorabe kokoši v baterijski reji. Po nekaterih strokovnih ocenah je nedavno v Sloveniji 60% vseh izdelkov, ki vsebujejo jajca, vsebovalo jajca iz etično 100% sporne – baterijske reje. Vsak potrošnik, ki kupuje jajca, ki prihajajo iz tovrstne reje ali pa produkte, ki vsebujejo jajca iz takšne reje (potice, piškoti, palačinke, jajčne testenine, kroglice za v juho, kremšnite, torte, jajčni namazi, majoneze,…), sofinancira in s tem spodbuja takšno rejo. Moralna odgovornost potrošnika je, da ne spodbuja in ne financira takšna delovanja, če to zmore.

Načeloma imamo izbiro, kakšne vrednote in kakšno ravnanje z živalmi podpiramo.

Ceniš svobodo gibanja? Svobodo do druženja in izbire partnerja? Svobodo do telesnega stika? Svobodo do skrbi za svoje otroke? Svobodo do izkušanja naravnih pojavov (sonce, dež, veter,…)? Svobodo do raziskovanja, ustvarjanja, napredovanja in učenja v naravi? Svobodo do izbire hrane? Če je odgovor JA, potem jo omogoči tudi drugim živim vrstam in financiraj tiste ponudnike produktov živali, ki lepo delajo z njimi in jim nudijo čim več od naštetega. Ali pa jih sam(a) vzredi v primernem okolju. Ne ješ mesa in produktov živali? Toliko bolje, tem problemom si se izognil(a). Se zavzemaš za prostoživečnost živali? Tudi prav.

Lahko podpišeš tudi peticijo na strani https://imasjajca.si/. Bistvo peticije:

Ne le jajca, tudi večina mesa perutnine prihaja iz 100% etično sporne reje. Primer je stran http://web.archive.org/web/20220419012313/http://www.golavsek.slo.site/. Leta 2022 je bila to stran kmetije, ki je bila kooperant perutninarstva Pivka – enega od treh največjih podjetij perutninarstva v Sloveniji (drugi dve podjetji sta Perutnina Ptuj in Agromerkur Murska Sobota). Redijo piščance pitance. Na tej strani je bilo leta 2022 moč najti članek iz časopisa, kjer se hvalijo s tem, da ustrezajo standardom – da imajo vedno vse čisto, pa da je pri njih na 40. dan starosti piščancev na 1 kvadratnem metru za 39 kg piščancev. Predstavljaj si za 39 kg ljudi na 1 kvadratnem metru od rojstva do smrti. 40. dan je tudi zadnji dan za vsakega od več kot 20 000 piščancev, ki jih tam redijo. V enem letu jih na eni sami kmetiji vzredijo cca 200 000. 200 000 smrti malih bitij, ki nikoli ne doživijo gibanja na prostem, pod realnimi sončnimi žarki. V Sloveniji.

Če pustimo ob strani dejstvo, da bi lahko mesojedi uživali tudi meso 7 ali več let starih kokoši (slovenski pregovor: “stara koka, dobra juha”), ki bi lahko dismemorirale telo, ko bi jim odbila ura lastnih celic, bi lahko piščancem pred usmrtitvijo omogočili vsaj približno tako dostojno življenje, kakršnega bi bili deležni brez obstoja kvazi superiorne vrste – Človeka.

ŠE NEKAJ PRIMEROV BOLJŠIH PRAKS

Prosta paša na Pokljuki

Gibanje goveda je povsem neomejeno, tudi ograj ni.

Kokoši na prosti paši na eni od sloveniskih kmetih

Reja živali v Krišnovi dolini na Madžarskem

Govedo se prosto pase, nikoli ni privezano. Več deset krav je dnevno pomolženih na roke vsak dan. Vsaka krava ima svoje lepo očiščeno “spalnico”, sliko na steni. Živali ne ubijejo, pred hlevom je simbolični kip, ki govori o tem, kakšna bo karma človeka, ki ubije kravo.

Sodelovanje goveda in ljudi na kmetiji Rine Stušnik

Govedo je bilo leta 2023 že 25. leto v oskrbi starejše gospe. Podedovala jih je in jim omogoča čim kvalitetnejše življenje do njihove naravne smrti (priprava pašnikov in hrane za čez zimo, dajanje zavetja pred neugodnimi vremenskimi razmerami). Imajo prosto pašo. Molze jih sredi travnika ali kjerkoli že so, na roke, da jih ne boli.

Leta 2022 je bila na kmetiji krava Ganga, ki je dajala mleko še 17 let po tem, ko je imela leta 2005 zadnjega telička Hamsija, ki jo je še vedno spremljal. Rina mi je zaupala, da mleko uživa surovo. Sam sem ga poskusil, čeravno mleka načeloma ne uživam in boljšega v življenju še nisem pil. Bilo je dišeče in mastno. Gange nihče ni posiljeval, nihče ji ni jemal otrok. Dajala je po 2-3 litre mleka. Deležna naj bi bila obilo ljubezni, kar naj bi bil sovzrok, zakaj je lahko tako dolgo dajala mleko.  Ljudje, ki se imajo za vegane, se vprašajo “Ali je tako prav za kravo?” Moj odgovor: “Če bi jaz bil krava v takem okolju v današnjem času, bi z veseljem dajal mleko, iz hvaležnosti in ljubezni do takega človeka.”

Poznaš še boljšo rešitev? Odlično.

Volilni sistem v Sloveniji ni v skladu z Ustavo

Leta 2018 je bil pri volitvah v državni zbor glas volivca(-ke) iz volilnega okraja Hrastnik vreden približno 4 x več, kot glas volivca(-ke) iz volilnega okraja Grosuplje. Približno enako situacijo imamo od leta 1991 do zdaj (2021). Enakosti na strani volivcev pri glasovanju torej ni. Članek predstavlja izpostavljeni problem volilnega sistema na način, da se lahko “vsakdo” sam prepriča, da povedano drži. Najprej na osnovi izjav Ustavnega sodišča, nato še s poenostavljenim konkretnim primerom, z barvnimi tabelami in matematičnimi formulami. To napako je skušalo odpraviti vrsto strokovnjakov, vendar vlada predlogov do sedaj ni nikoli sprejela v zadostnem številu.

Podobno kot obstaja neenakost pri glasovanju med volivci iz različnih okrajev, pa velja specifična neenakost tudi pri nekaterih kandidatih. Kandidat, ki je neodvisen od stranke, nima enake možnosti, da bo izvoljen, kot kandidat iz stranke, ki ima predstavnike v več ali vseh volilnih okrajih znotraj ene volilne enote.

Članek pojasnjuje še:

  • kaj je splošno, enako, neposredno glasovanje;
  • kaj je mandat, kaj so volilne enote in kaj volilni okraji;
  • kako pridejo kandidati/kandidatke iz strank na liste;
  • koga lahko volivci/volivke volimo;
  • kako poteka štetje glasov;
  • na kakšen način, oz. na osnovi česa so kandidati/kandidatke nazadnje izvoljeni = na osnovi kakšnih formul dobijo mandat (podana sta tudi 2 poenostavljena primera razdeljevanja mandatov z barvnimi tabelami)

Volilni sistem je tako zakompliciran, da celo vsi ustavni sodniki ne vedo natančno, kako deluje (dokaz je v članku). V izogib dodatnem stavčnem kompliciranju je v članku pri besedah volivec/kandidat ipd. v nadalje uporabljen moški spol, čeravno so kandidatke in volivke tudi ženske itd.

Na koncu so predstavljene 3 rešitve zgoraj izpostavljenega problema neenakosti:

  1. “Ukinitev okrajev” => Ukinitev tega, da se mandati dodeljujejo tudi zgolj na osnovi rezultatov v okrajih.
  2. Ukinitev volilnih enot in ukinitev porazdeljevanja mandatov po strankah.
  3. Ena volilna enota in dodeljevanje mandatov na osnovi največjega zbranega števila glasov.

Zgoraj izpostavljena minusa nista edina, ki jih ima slovenski volilni sistem. Številne minuse navajam v članku 11 slabosti in prednost volilnega sistema v Sloveniji.

Splošno, enako, neposredno in tajno glasovanje

Če bi praksa sledila teoriji iz Ustave, bi na osnovi 80. člena Ustave poslance volili s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem.  Vendar temu NI tako. Pojasnimo si interpretacije pojmov splošno, enako, neposredno, tajno. Razlago najdemo na strani Državnega zbora Volitve in volilni sistem:

  • Splošna volilna pravica pomeni, da ima vsak polnoletni državljan pravico voliti in biti voljen.

  • Enaka volilna pravica pomeni, da ima vsak glas vsakega volivca enako vrednost – vsak volivec ima en glas in noben glas nima prednosti pred drugimi.

  • Volilno pravico državljani udejanjajo na volitvah, ki so lahko neposredne ali posredne, lahko pa so kombinacija obojih. Glede na to je tudi volilna pravica neposredna ali posredna. Neposredna volilna pravica pomeni, da volivci sami, brez posrednika glasujejo za člane predstavniškega sveta. Tako se v Sloveniji volijo poslanci Državnega zbora. Posredna volilna pravica pomeni, da volivci izberejo samo elektorje – predstavnike, ki potem izvolijo člane predstavniškega sveta. Tako se v Sloveniji volijo člani Državnega sveta.

Ustavno sodišče Republike Slovenije (US RS) je ugotovilo, da v praksi volitve poslancev v relaciji volivec-volivec NISO enake. Zakaj? Že 30 let- od leta 1991 do 2021 v Sloveniji nismo imeli niti približno ustrezno usklajenih velikosti volilnih okrajev. Zato glasovi volivcev niso bili nikoli enakovredni. US RS je 8. 11. 2018 to zapisalo v Odločbi o ugotovitvi, da je 4. člen Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor v neskladju z Ustavo in da prvi odstavek 7. člena, 42., 43. in 44. člen ter drugi odstavek 91. člena Zakona o volitvah v Državni zbor niso v neskladju z Ustavo. Dvojni doktor in sodnik Klemen Jaklič, en od soodločevalcev pri tvorjenju te odločbe, je zapisal:

O odločilnem vprašanju, kateri od kandidatov iz iste stranke bo ob številu dobljenih mandatov te stranke, ki jih je stranka dobila na ravni volilne enote, nato šel v Državni zbor in kateri ne, se odloča na ravni volilnih okrajev. V Državni zbor se uvrsti tisti od kandidatov iz iste stranke, ki je v svojem okraju prejel večji delež glasov kot njegovi tekmeci iz iste stranke v drugih okrajih te iste volilne enote, in tako vse do porabljenega števila dobljenih mandatov te stranke. Težava je v tem, da zaradi izpodbijanega 4. člena zakona, ki to dopušča, okraji po številu volivcev niso približno enako veliki, ampak so v praksi radikalno različni! Tako je imel na volitvah leta 2014 na primer največji okraj kar 3.73-krat več volivcev od najmanjšega. To pomeni, da glas volivca v najmanjšem okraju šteje 3.73-krat toliko kot glas volivca v največjem okraju. Drugače povedano, pri izbiri, kateri od med seboj tekmujočih kandidatov iz iste politične stranke bo osvojil konkretni mandat, za katerega se potegujejo, ima en volivec skoraj štiri glasove, medtem kot ima drugi le enega. To je eklatantna – in obenem šokantna – kršitev enakosti aktivne volilne pravice, ki v demokratičnih državah nima primere in se v nobeni tovrstni državi ne bi smela zgoditi, ali pa država, ki takšno kršitev uzakonja, ni demokratična. Ne priznava namreč osnovnega načela demokratične ureditve, da na volitvah vsakemu državljanu – ne glede na družbeni, ekonomski, socialni, spolni, rasni oziroma kakršenkoli drug status, kot je npr. kraj bivališča – pripada le po en glas (»one person one vote«).2 Takšna eklatantna kršitev osnov demokracije oziroma volilne pravice kot temeljne človekove pravice se je v Sloveniji vlekla celo več kot dvajset let. To je v 21. stoletju za državo, ki naj bi bila demokratična republika, nedopustno in žal tudi sramotno.

Da lahko povsem razumemo, o čem Jaklič govori, je treba razumeti, kako volilni sistem deluje, kaj so volilni okraji, kaj so volilne enote, kaj so mandati, kako se določajo mandati na ravni volilnih enot in kako na ravni države. To je razloženo s konkretnimi primeri v poglavjih spodaj.

Mandat

V splošnem je mandat pooblastilo za opravljanje določene funkcije v kakem organu. Pri državnozborskih volitvah v Sloveniji je mandat pooblastilo za opravljanje funkcije poslanca v državnem zboru. Poslanec je predstavnik ljudstva v Državnem zboru RS, ki šteje 90 poslancev.  V kakšni meri ljudstvo tudi zares predstavlja, je druga tema.

Volilne enote in volilni okraji

V Sloveniji imamo deset volilnih enot:

  • Od osmih večjih volilnih enot je vsaka razdeljena na 11 volilnih okrajev. Vsaka volilna enota po zaključku volitev prispeva v državni zbor po 11 poslancev. Skupaj prispevajo 88 poslancev.
  • Dve volilni enoti sta posebnost in sta hkrati tudi volilni okrožji. To sta italijanska in madžarska narodna skupnost. Vsaka od njiju prispeva v državni zbor po enega poslanca. Skupaj prispevata 2 poslanca.

Članek pretežno obravnava 8 večjih volilnih enot.

Politične stranke v vsakem od 88 volilnih okrajev nastopajo s po enim kandidatom. Volivci volimo v zgolj v enem od 88 volilnih okrajev, po enega od vseh kandidatov. Leta 2018 smo recimo v splošnem volili po volilnih okrajih po enega izmed kandidatov iz 28 list. Tega leta so obstajale tudi izjeme – stranke, ki v določenih okrajih niso imele svojih kandidatov.

Volilne enote in volilni okraji bi morali biti praviloma po velikosti volilnih upravičencev precej podobni. V kolikor niso, so glasovi volivcev različno težki = različno vredni = različno vplivni. Dr. Boštjan Rogelj v dokumentu Ureditev volilnih enot v državnozborskem volilnem sistemu pojasnjuje, kako je prišlo do večjih razlik med velikostmi okrajev:

Prvotno je bilo predvideno, da bodo vsi volilni okraji imeli približno enako število prebivalcev/volivcev (od 20.444 do 24.986 prebivalcev). Nazadnje je bil zaradi pritiska politikov sprejet sklep, da se pri njihovem oblikovanju upoštevajo geografska zaokroženost in skupne značilnosti ozemlja (Ustavno sodišče, 1992)

Sledita 2 mapi Slovenije z indeksi velikosti volilnih okrajev po številu volivcev, kjer je razvidno, da se ta velikost pretirano razlikuje.

Indeks velikosti volilnih okrajev leta 2011

Vir: Ureditev volilnih enot v državnozborskem volilnem sistemu: https://www.researchgate.net/profile/Bostjan_Rogelj/publication/271522968_Ureditev_volilnih_enot_v_drzavnozborskem_volilnem_sistemu/links/54cb5e6e0cf2598f7116c1d9/Ureditev-volilnih-enot-v-drzavnozborskem-volilnem-sistemu.pdf

Indeks velikosti volilnih okrajev leta 2019

Vir: Predlog sprememb območij volilnih enot in volilnih okrajev – delovno gradivo – https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/SOJ-dokumenti-za-objavo/novela-ZVDZ/Predlog-sprememb-obmocij-volilnih-enot-in-volilnih-okrajev-delovno_gradivo_28-8-2019.pdf

Potek štetja glasov na volitvah in dodeljevanje mandatov kandidatom

Ko se glasovanje po vseh okrajih konča, se začne štetje glasov, nato pa dodeljevanje mandatov, ki pa ni realizirano tako, da bi jih dobili tisti, ki dobijo največ glasov, ampak so stvari precej bolj komplicirane.

  1. Po končanih volitvah volilni odbor na vsakem volilnem okraju prešteje glasovnice in poroča rezultate v svojo volilno enoto.
  2. V volilnih enotah se za vsako stranko posebej sešteje, koliko glasov skupaj so dobili njihovi kandidati v vseh 11 volilnih okrajih, ki spadajo pod eno volilno enoto.
  3. Nato se razdeli mandate na ravni volilnih enot tako:
    • Izračuna se Droopov količnik, ki določa, koliko glasov mora zbrati stranka, da dobi en mandat.
    • Droopov količnik se izračuna tako:
      D =vsota vseh glasov ene stranke znotraj ene volilne enote(št. vseh poslanskih mandatov, ki naj bi bili v določeni enoti izvoljeni) + 1

      Število vseh poslanskih mandatov v eni enoti je v našem primeru 11.

    • Konkreten primer za volitve leta 2018:
      • V volilni enoti Kranj je glasovalo 115062 volivcev.
      • SDS je dobila 28.958 glasov, LMŠ 20.108 glasov, NSi 10.550 glasov, itd.
      • Droopov količnik je 115062 / 12 = 9588,5. Zato je npr. SDS dobila 3,02 mandata, LMŠ 2,097 mandata, NSi 1,1 mandata.
    • Vidimo, da ne dobimo celih številk. Številke se zaokroži navzdol, saj lahko poslanec dobi zgolj 1 mandat in ne 1,1 ipd. Viške se potem obravnava na državni ravni na drug način.
    • Na ravni volilnih enot se podeli toliko mandatov, kolikor dopušča Droopov sistem. Ostale mandate se podeli na osnovi D’hondtovega sistema na ravni cele države, oz. na ravni vseh volivcev.
  4. Razdelitev mandatov na državni ravni po D’hondtovem sistemu:
    • Po D’Hondtovi metodi najprej razvrstimo stranke po vrsticah, po stolpcih pa njihove glasove delimo najprej z 1, potem z 2, potem s 3, potem s 4. To ponovimo tolikokrat, kolikor je volilnih okrajev (teh je 88). Dobimo tabelo količnikov. V tej tabeli potem poiščemo 88 največjih številk in jih posebej označimo. Za vsako posebej označeno številko, ki je v vrstici specifične stranke, dobi stranka po en mandat.
    • Za zgled vzemimo, da bi imeli takšno namišljeno situacijo:
      • 4 stranke;
      • 230.000 volivcev;
      • Stranka A bi dobila 100.000 glasov, stranka B 80.000 glasov, stranka C 30.000 glasov in stranka D 20.000 glasov;
      • Po Droopovem sistemu bi razdelili že več mandatov, preostalo pa bi še 8 mandatov, ki bi jih morali razdeliti med 4 stranke po D’hondtovem sistemu.
      • Rezultat bi bil, da bi stranka A dobila 4 mandate, stranka B 3, stranka C pa enega. To je prikazano v tabeli spodaj.
        Mandate v tabeli spodaj označuje znak .
      • Delitelj/1/2/3/4Število mandatov (preštejemo ♠)Realna proporcija
        Stranka A100.000 ♠50.000 ♠33.333 ♠25.000 ♠43,48
        Stranka B80.000 ♠40.000 ♠26.667 ♠20.00032,78
        Stranka C30.000 ♠15.00010.0007.50011,04
        Stranka D20.00010.0006.6675.00000,70
        Skupaj88
      • Za primerjavo je na desni strani tabele še stolpec, ki prikazuje realno proporcijo, ki se izračuna po formuli
        R =število glasov stranke število volivcev× število preostalih mandatov

        Npr. pri stranki A je

        R = 100.000 glasov stranke 230.000 volivcev×8 mandatov = 3,48.
    • D’Hondtova metoda velja za eno najmanj proporcionalnih izmed proporcionalnih reprezentativnih metod. Večjim strankam daje prednost pred majhnimi.
  5. Sedaj vemo, koliko mandatov dobi posamezna stranka. Vendar kateri izmed kandidatov znotraj strank dobi mandat? Na to vprašanje odgovori zapis na strani https://www.us-rs.si/odlocitev/?id=113116:

    Pravilo, da se mandati znotraj istoimenskih kandidatnih list dodeljujejo konkretnim osebam po njihovem relativnem uspehu v volilnem okraju v primerjavi s kandidati istoimenske liste v drugih volilnih okrajih (drugi odstavek 91. člena Zakona o volitvah v Državni zbor), izključuje možnost dodeljevanja mandatov po vrstnem redu, kot ga je na ravni volilne enote določil predlagatelj liste, in s tem zagotavlja odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov iz petega odstavka 80. člena Ustave.

    Povedano drugače, mandat stranke pripada tistemu strankinemu kandidatu v volilni enoti, ki je v svojem volilnem okraju dobil največji delež glasov.

    91. člen Zakona o volitvah v Državni zbor pravi še:

    Če sta dva kandidata dobila enak delež glasov, o izvolitvi med njima odloča žreb.

V zgornjih 5. točkah smo lahko videli, kako poteka štetje. Zdaj rabimo nek poenostavljen konkreten primer, na katerem si lahko dokažemo, da volitve niso v skladu s slovensko Ustavo.

Konkreten poenostavljen primer, ki prikazuje, da volivci pri volitvah v državni zbor nimamo enakovrednih glasov

Spodaj sta predstavljena dva primera razporeditve velikosti štirih volilnih okrajev znotraj ene volilne enote.

V obeh primerih velja:

  • Volivcev je 55.
  • VO1, VO2, VO3, VO4 so volilni okraji znotraj ene volilne enote.
  • Recimo, da v tem poenostavljenem primeru vsaka od N volilnih enot izvoli maksimalno 5 poslancev = razdeli 5 mandatov.
  • Imamo 2 stranki:
    • stranka zelenih
    • stranka rdečih
  • Stranka rdečih ima kandidate K1, K4, K6, K7.
  • Stranka zelenih ima kandidate K2, K3, K5, K8.
  • Volivci v obeh primerih volijo isto stranko, ne pa tudi istih kandidatov, saj s prerazporeditvijo volilnih okrajev kandidati ne nastopajo več na enakih mestih, kjer isti volivci volijo. V obeh primerih dobi zelena stranka 34 glasov, rdeča pa 21 glasov.
  • Droopov količnik =
    D =vsota vseh glasov ene stranke znotraj ene volilne enote(št. vseh poslanskih mandatov, ki naj bi bili v določeni enoti izvoljeni) + 1

    = 55 / (5 + 1) = 9,16. Za vsakih 9,16 glasov dobi stranka 1 mandat.=> Zelena stranka bi dobila 3 mandate, rdeča pa 2 mandata.

Zanima nas, kako se porazdelijo mandati in kako na to vpliva posamičen glas volivca iz specifičnega volilnega okraja v primerjavi z glasom volivca iz drugega volilnega okraja.

V tabelah spodaj bo znak označeval mandate.

Poenostavljeni primer 1

Tabela prikazuje, koliko glasov in koliko % glasov so dobili kandidati znotraj volilnih okrajev.

Volilni
okraj /
kandidat
K1
(rdeči)
K2
(zeleni)
K3
(zeleni)
K4
(rdeči)
K5
(zeleni)
K6
(rdeči)
K7
(rdeči)
K8
(zeleni)
VO1

10 volivcev
80%
=
8 glasov
20%
=
2 glasova
VO2

15 volivcev
80%
=
12 glasov
20%
=
3 glasovi
VO3

10 volivcev
30%
=
3 glasovi
70%,
=
7 glasov
VO4

20 volivcev
15%
=
3 glasovi
85%
=
17 glasov

 

Razdelitev mandatov

Spomnimo se od zgoraj… zelena stranka bi dobila 3 mandate, rdeča pa 2 mandata. Mandate je treba razdeliti med kandidate.

Upošteva se 91. člen Zakona o volitvah v državni zbor. Z liste kandidatov so izvoljeni kandidati po vrstnem redu dobljenega deleža glasov v skupnem številu glasov v volilnem okraju oziroma v skupnem številu glasov v dveh volilnih okrajih.

Od rdečih bi dobila mandat K1 (80% glasov) in K6 (70% glasov).

Od zelenih bi dobila mandat K8 (85 % glasov), K3 (80% glasov), K5 (30% glasov).

V tem primeru na srečo izpade vse OK – mandate so dobili tisti kandidati, ki so dejansko imeli proporcionalno gledano največjo podporo.

Ampak poglejmo si še en primer, kjer je situacija drugačna in je razvidno, da volivci nimajo enakovrednega glasu. Pri primeru 2 imamo situacijo, kjer volivci volijo kandidate iz iste stranke, kot v primeru 1, razporeditev okrajev pa je drugačna.

Poenostavljeni primer 2

Tabela prikazuje, koliko glasov in koliko % glasov so dobili kandidati znotraj volilnih okrajev.

Volilni
okraj /
kandidat
K1
(rdeči)
K2
(zeleni)
K3
(zeleni)
K4
(rdeči)
K5
(zeleni)
K6
(rdeči)
K7
(rdeči)
K8
(zeleni)
VO1

10 volivcev
80%
=
8 glasov
20%
=
2 glasova
VO2

15 volivcev
80%
=
12 glasov
20%
=
3 glasovi
VO3

10 volivcev
30%
=
3 glasovi
70%,
=
7 glasov
VO4

20 volivcev
15%
=
3 glasovi
85%
=
17 glasov

 

Razdelitev mandatov

Spomnimo se od zgoraj… zelena stranka bi dobila 3 mandate, rdeča pa 2 mandata. Mandate je treba razdeliti med kandidate.

Upošteva se 91. člen Zakona o volitvah v državni zbor. Z liste kandidatov so izvoljeni kandidati po vrstnem redu dobljenega deleža glasov v skupnem številu glasov v volilnem okraju oziroma v skupnem številu glasov v dveh volilnih okrajih.

Od rdečih bi dobila mandat K1 (53,33% glasov) in K6 (45% glasov).

Od zelenih bi dobila mandat K8 (86,66 % glasov), K3 (60% glasov), K5 (55% glasov).

Sklep:

  • Od zelenih je K2 dobil 7 glasov, pa ni dobil mandata, K3 pa je dobil mandat s tremi glasovi, kar je 4 manj.
  • Ta konkretni primer dokazuje, da imajo volivci iz okraja VO2 večjo vrednost glasu, kot volivci iz okraja VO3.
  • Ne glede na to ali bi v volilnih okrajih upoštevali relativni delež ali absolutni delež glasov, ki jih dobi kandidat, bi bile volitve v razmerju volivec-volivec na ravni različnih volilnih okrajev neenakovredne.
  • Če bi upoštevali znotraj okraja absolutni delež glasov, bi imel K2 prednost pred K3, ker je dobil 4 glasove več. Ampak če bi K3 hotel premagati svojega kolega znotraj stranke zelenih, bi moral dobiti vsaj 7 glasov, kar pa bi bilo nemogoče, ker ima njegov volilni okraj zgolj 5 volivcev.

Naš volilni sistem je tako zakompliciran, da ne le, da ga ne razume povprečen volivec, ampak celo ustavni sodnik dr. Franc Grad napačno povzema informacije in trdi, da sprememba velikosti volilnih okrajev NE vpliva na spremembo enakosti volilne pravice.

14. Prof. dr. Franc Grad je prikazal zgodovinske okoliščine nastanka volilne zakonodaje.
[…]

Poudaril je, da je beseda odločilen neopredeljen pravni pojem, ki mu veljavna ureditev vsebino že določa, Ustavno sodišče pa bo moralo presoditi, ali je tako določena vsebina skladna z Ustavo. Po njegovem mnenju je izbira volilnega sistema tipično politično vprašanje, zato bi morala biti presoja Ustavnega sodišča čim bolj zadržana. Glede velikosti volilnih okrajev je poudaril, da bi bilo z vidika izvajanja volilne kampanje zaželeno, da so čim bolj enaki po številu volivcev, vendar pa to nima neposrednega vpliva na izvolitev kandidatov. Mandati naj bi se namreč delili na ravni volilne enote, zato naj bi se tudi enakost volilne pravice izražala na ravni volilne enote (in na ravni države kot celote); velikost volilnih okrajev naj bi bila z vidika enakosti volilne pravice popolnoma nepomembna.

Zadnja poved vsekakor ne drži, kar smo se lahko prepričali iz zgornjih primerov.


Rešitve

Spodaj so predstavljene tri možne rešitve, ki zagotovo niso edine možne. Zlasti zato ne, ker obstajajo veliko boljše rešitve od vodenja države preko vlade. Vlada za obstoj in upravljanje države ni potrebna. V okviru demokracije je npr. možno imeti tehnično vlado, brez strank. Prav tako demokracija – ljudovlada ni najboljša rešitev, saj se lahko z izglasovanjem večine zapostavlja pravice manjšine, ampak to ni članek o tem. V kolikor se ohranijo stranke in vlada, so spodaj trije predlogi za izboljšavo volilnega sistema, ki rešujejo trenutni problem volilne neenakosti (na strani volivcev).

Pri trenutno veljavnem sistemu ima od strank neodvisni kandidat zelo zelo majhno verjetnost, da bo izvoljen. Droopov količnik, po katerem se razdeljuje mandate, je namreč večji, če ima stranka znotraj ene volilne enote predstavnike po vseh volilnih okrajih. Če jih nima, se verjetnost, da dobi mandat, zmanjša. Ko pa nekdo kandidira neodvisno od strank, kandidira le v enem volilnem okraju, tako da po Droopovem količniku skorajda ne more dobiti mandata.

Pri vseh treh rešitvah spodaj bi imeli strankarski in od strank neodvisni kandidati enake možnosti tako pri kandidaturi, kot pri tem, da so izvoljeni. Pri prvi, ki je bila promovirana v mnogih medijih, je to sicer odvisno od izvedbe, saj bi lahko prišlo do centralizacije in manipulacije kapitala/medijev pri promociji kandidatov, kar pa bi pomenilo, da bi prišli iz “dežja pod kap”.

1. Ukinitev okrajev => Ukinitev tega, da se mandati dodeljujejo tudi zgolj na osnovi rezultatov v okrajih

Ministrstvo za javno upravo je novembra 2020 podalo predlog novele ZVDZ-D, ki govori o tem, da bi se volilni okraji ukinili. Tako so se v številnih medijih porodili prispevki o tem, da bo vlada odločala o ukinitvi volilnih okrajev. Delovno gradivo je dosegljivo dosegljiv tukaj in tukaj, pa še v arhivu tukaj in tukaj.  18.12.2020 v državnem zboru niso zbrali dovolj glasov, da bi se ukinilo volilne okraje.
Z manjšo skupino ljudi smo imeli sestanke na temo ustreznejšega volilnega sistema. Ob tem se mi je odprlo več vprašanj, o katerih se v medijih ni razpravljalo. Ob pozornem prebiranju Delovnega osnutka predloga novele ZVDZ in mnogih člankov v medijih sem ugotovil, da so mediji spustili ZELO POMEMBEN del, ki ga obravnava predlog o ukinitvi volilnih okrajev, na račun česar je prišlo do zmede.  Preberimo natančno, kaj je napisano v predlogu z MJU:

Ureditev, kot se jo predlaga v tem predlogu zakona, bi pomenila doslednejšo izvedbo zahteve 80. člena ustave po odločilnem vplivu volivcev na dodelitev mandatov kandidatom tako, da bi se volilni okraji kot način uresničevanja pasivne volilne pravice ukinili in se ohranili le še na administrativni ravni. Volivci bi tako glasovali o celotni listi kandidatov v volilni enoti, uvedel pa bi se primerjalnopravno pogosto uveljavljeni relativni neobvezni prednostni glas.

V medijih ni bilo razprave o tem, kaj pomeni, da bi se volilni okraji ohranili na administrativni ravni. To pa je bistveni podatek, kar zadeva nevarnosti, ki jih lahko prinese centralizacija.
V resnici ne gre za ukinitev okrajev, pač pa za ukinitev tega, da se mandati dodeljujejo tudi zgolj na osnovi rezultatov v okrajih. Gre za to, da bi volilni okraji izgubili funkcionalno moč pri podeljevanju mandatov. Ukinitev okrajev je zgolj poenostavljen, slabo izbran izraz. Namreč, v administrativno tehničnem smislu (organizacija in logistična podpora) bi volilni okraji še vedno obstajali, kar so mi podrobno pojasnili na Ministrstvu za javno upravo.

Na Ministrstvo za Upravo sem poslal nekaj vprašanj in 20. 01. 2021 dobil odgovor na sledeče:

  1. Ali bi volivci še vedno volili na istih mestih, kot doslej – na 88 različnih mestih?
  2. Ali bi se glasovi še vedno preštevali na teh mestih, kot doslej?
  3. Ali bi še vedno obstajalo 88 volilnih odborov, kot doslej?
  4. Kaj točno obravnavate pod pojmom ukinitev volilnega okraja? Imate s tem v mislih zgolj ukinitev funkcije predstavitve zgolj 1 kandidata z liste?

Iz odgovora, ki je na voljo v dokumentu pdf (in pod tem odstavkom), je razvidno, da št. 88 ni najbolj pravilna navedba, saj je volilnih mest in volilnih odborov nad 3000 in so zgolj pogrupirani v 88 volilnih okrajev. Po definiciji s strani Državne volilne komisije je volilni odbor organ, ki na dan volitev vodi glasovanje na volišču ter po končanem glasovanju ugotovi izid glasovanja na volišču.

Odgovor MJU

Ukinitev_volilnih_okrajev-odg__P

Bistvo je, da bi volivci še vedno volili na več kot 3000 različnih mestih, kot doslej. Ker bi še vedno delovalo tudi nad 3000 volilnih odborov, to pomeni, da bi se tudi glasovi še vedno preštevali na teh mestih, saj to sodi v administracijo volilnega odbora. Preštevanje na več mestih je pomembno zlasti zato, da se zmanjša verjetnost korupcije (goljufij) pri preštevanju glasov.

Kaj bi bilo drugače, če bi bil ta predlog sprejet? Volilni okraj ima sedaj (leta 2021) funkcijo, da lahko volimo izključno 1 kandidata z liste 1 stranke in da se mandati podeljujejo tistim kandidatom v volilni enoti, ki so v svojih volilnih okrajih dobili največji delež glasov.  Prednost bi bila, da bi volivec volil kogar bi želel ali pa stranko. Sedaj lahko volimo zgolj 1 poslanca z liste, v naprej določenega. Po novem bi lahko volili katerega koli poslanca s katere koli liste.

Nevarnost: centralizacija in zloraba moči pri odločanju

Določena vrsta centralizacije bi lahko demokraciji nevarna.  Predlog novele je, da se odločanje iz 88 volilnih okrajev centralizira na 8 volilnih enot. Ker bi se volilni okraji na administrativnem nivoju ohranili, ne bi prišlo do večje verjetnosti goljufij pri preštevanju glasovnic. Ta nevarnost centralizacije bi torej bila odpravljena. Druga nevarnost centralizacije bi lahko bila močnejša manipulacija kapitala/medijev pri promociji kandidatov. Ta del po mojih podatkih še ni rešen (pojmov promocija, reklamiranje, oglašanje, izpostavitev v zgoraj omenjenem gradivu predloga novele ZVDZ ni).

Po predlogu novele ZVDZ-D bi bilo na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2018 na glasovnici 28 list in 308 kandidatov. Do zdaj se je v vsakem volilnem okraju promoviralo zgolj po 1 kandidata iz vsake stranke. Ključno vprašanje je, kako bi to promoviranje izpadlo v primeru sprejema novele ZVDZ-D.

Doslej je bilo vsaki stranki v interesu, da vsakega kandidata promovira enakovredno, saj je vsakega promovirala (na jumbo plakatih ipd.) zgolj v 1 volilnem okraju. V kolikor bi po novem promovirali vse kandidate v vseh okrajih, je zelo vprašljivo, če bi bil vsakdo deležen enakovredne promocije. Lahko bi se nekatere povsem zapostavljalo. Tudi mediji bi imeli večjo moč, saj bi lahko promovirali pretežno tiste kandidate, ki bi jim bili bolj v interesu. Tako v končni fazi ne bi dosegli, da bi imeli volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom. Odločilen vpliv bi imeli mediji. Drži?

80. člen Ustave RS določa, da mora imeti volivec odločilen vpliv na dodelitev mandatov. Po “ukinitvi volilnih okrajev” bi bila porazdelitev odločilne moči volivcev enakomernejša, centralizacija  pa bi prinesla večjo kompleksnost volilnega lista in verjetno večjo možnost medijskih manipulacij.

2. Ukinitev volilnih enot in ukinitev porazdeljevanja mandatov po strankah

Za razliko od rešitve zgoraj, kjer bi se “ukinilo 88 volilnih okrajev”, bi se pri tej rešitvi ukinilo 8 volilnih enot. Volilni okraji bi prevzeli funkcijo volilnih enot.

Sistem podeljevanja mandatov bi bil manj kompleksen in zato večini bolj razumljiv. Odpadla bi potreba po Droopovem količniku in D’Hondtovi metodi.

V trenutno veljavnem volilnem sistemu se mandate najprej razdeli po strankah. Volitve kandidatov bi morale biti neodvisne od strank, sicer imamo t.i. “strankokracijo”. Imejmo v mislih, da Ustava Republike Slovenije volitve omenja v več kot 10 členih, vendar prav v nobenem od teh niso omenjene stranke.

Po tem predlogu bi se v vsakem volilnem okraju direktno podelilo mandate tistim kandidatom, ki bi zbrali največ glasov.

Pri tem, med kolikimi kandidati bi lahko izbiral volivec, imamo tri izključujoče se opcije:

  1. Vloga strank bi lahko parcialno ostala in sicer v smislu, da bi se v vsakem volilnem okraju še naprej volilo zgolj po enega kandidata iz ene stranke. Tako, kot že v sedanjem sistemu, je prednost te opcije ta, da se volivcu ni treba ukvarjati z raziskavo (programa) vseh kandidatov iz vseh strank. Dobro bi bilo, če bi bil poudarek na programu in referencah kandidatov, ne na programu stranke, kjer lahko izstopa mnenje parih veljakov. Mandatarji bi v končni fazi morali odločati demokratično – neodvisno od stranke, kateri pripadajo.  Volivci bi lahko pred volitvami prejeli na dom fizično pisno gradivo (volilno obvestilo), v katerem bi bil v več odstavkih predstavljen (program) vsak(ega) kandidat(a) .
  2. Druga opcija je,  da bi se vse kandidate pravično promoviralo po vseh okrajih in bi lahko volili katerega koli iz katere koli stranke. Prednost te opcije je, da bi lahko vsakdo volil svojega priljubljenega kandidata, ki mu najbolj zaupa, ne glede na to, iz katerega volilnega okraja bi bil. Slabost te opcije je, da bi se najverjetneje morali izogniti fizičnemu gradivu s predstavitvijo vseh (nekaj sto) kandidatov. Za marsikoga bi bilo namreč preobsežno, hkrati pa bi narasel strošek gradiva (če bi vsako gospodinjstvo prejelo po eno gradivo na dom, bi bilo treba natisniti okoli 800.000 knjig). Lahko pa bi predstavili reference in program vsakega kandidata v elektronski obliki – na spletni strani.
  3. Tretja opcija je združitev prvih dveh. Volili bi po enega kandidata iz ene stranke, v enem volilnem okraju bi bil predstavljen po 1 kandidat iz vsake stranke, volivec pa bi smel voliti v katerem koli okraju. S tem bi volivcem zagotovili pravico, da volijo kogar koli želijo, predstavitev kandidatov pa ne bi bila tako kompleksna.

Da bi vsak glas volivca štel enako, bi morali biti volilni okraji enako veliki po številu volivcev. Zelo težko je doseči, da bi se številke po okrajih natančno ujemale, saj se število ljudi po okrajih iz leta v leto nesorazmerno spreminja. Kljub temu pa lahko dobimo boljše rešitve od današnje, ko je največji okraj po številu volivcev cca 4x večji od najmanjšega. En primer, kako to urediti veliko bolje, kot je urejeno sedaj, je bil podan leta 2019 v delovnem gradivu Predlog sprememb območij volilnih enot in volilnih okrajev. V preglednici 7 na strani 21 je prikazana primerjava PREDLAGANE in VELJAVNE ureditve volilnih okrajev. Izvleček:

PREDLAGANA UREDITEVVELJAVNA UREDITEV
Razlika med največjim in najmanjšim
volilnim okrajem
5.81423.749
Število volilnih okrajev, ki od
povprečja odstopajo manj kot 15% (-
/+ 15%)
8640
Število volilnih okrajev, ki od
povprečja odstopajo več kot 15% (-/+
15%)
248
Število volilnih okrajev, ki od
povprečja odstopajo manj kot 10% (-
/+ 10%)
5721

 

Pri tem je treba opozoriti še, da lahko v določenem primeru tudi razporejanje mej okrajev odločilno vpliva na rezultat volitev. To je v ZDA nekoč izkoristil  Elbridge Gerry, po katerem so potem imenovali nepošteno prakso gerrymandering – v slovenščini volilno prikrojevanje ali volilna geometrija. Slednja opredeljuje začrtanje volilnih okrajev na način, ki je ugoden za določeno stranko, namesto sledenja nevtralnim geografskim načelom. Rezultati volitev so tako nesorazmerni z dejansko podporo strank. Zgled – https://www.youtube.com/watch?v=YcUDBgYodIE

3. Ena volilna enota in dodeljevanje mandatov na osnovi največjega zbranega števila glasov

Lahko bi v vsakem volilnem okraju volili vse kandidate iz vseh strank. Vsi kandidati bi morali biti po volilnih okrajih enakopravno promovirani. Volilni odbor bi po volitvah preštel glasovnice in rezultate poslal v eno in edino volilno enoto, kjer bi se vsi glasovi prešteli. Mandat bi dobilo 88 tistih kandidatov, ki bi zbrali maksimalno število glasov. Stranke ne bi imele pri razdeljevanju mandatov nobene vloge.

Imejmo v mislih, da Ustava Republike Slovenije volitve omenja v več kot 10 členih, vendar prav v nobenem od teh niso omenjene stranke. Volitve kandidatov bi morale biti neodvisne od strank.

Zaključek

Trenutni slovenski volilni sistem je:

  • Zakompliciran in ga po branju izjav ne razumejo niti vsi strokovnjaki, ki so na delovnih mestih, kjer bi bilo to pričakovano, saj s tem, ko komentirajo volilni sistem, odločilno vplivajo na naš celotni demokratični sistem.
  • Matematično in pravno dokazano v neskladju z Ustavo.
  • Tak, da nima vsak glas vsakega volivca enako vrednost. Zato je nepravičen. Nimamo enakih volilnih pravic.
  • Pomanjkljiv na več točkah, pri katerih obstajajo rešitve, ki se jih da realizirati. 11 pomanjkljivosti je opisanih tukaj.

Zahvala

Zahvala za navdih za pisanje članka gre Vladislavu Stresu, ki že vrsto let navija za to, da bi se sprejelo rešitev št. 2. Na spletni strani Gibanja za prenovo je podal več gradiva na to temo. V letu 2021 je sklical nekaj sestankov na to temo.

Hvala tudi ostalim sodelujočim na sestankih, ki so podali svoje vidike, razumevanje tega področja. Aljoša Širovnik Vičar, Maja Zakotnik, Mitar Milutinović, Jasna Martinjak,  dr. Franci Demšar, dr. Stranko Strajn, Radmila Čučak in ostali.
V zvezi z volitvami je Mitar M. predlagal izboljšavo volilnega sistema na strani https://mitar.tnode.com/post/peer-to-peer-voting-scheme/. Njegova ideja je, da bi ga nadgradil v neke vrste socialno omrežje, v katerem vsak volivec določi delegate, katerih glasovi se bodo šteli, ko sam ne glasuje.

Dodatno gradivo

 

Avtor: Boris Turk, 4.5.2021

11 slabosti in prednost volilnega sistema v Sloveniji

Slabosti volilnega sistema na državnozborskih volitvah v Sloveniji leta 2021 (približno 30 let po tem, ko je Slovenija postala republika):

  • Teža glasu med volivci iz različnih okrajev ni enaka. Razlike so tudi štirikratne. Pri izboru kandidata iz neke liste je imel leta 2018 volivec iz volilne enote Hrastnik npr. skoraj 4 x večjo težo glasu, kot nekdo iz volilnega okraja Grosuplje. Podrobnosti z dokazi.
  • S tem, ko se pri dodeljevanju mandatov uporablja Droopov sistem na ravni volilnih enot in D’Hondtov na državni ravni, imajo stranke z več glasovi vedno prednost pred tistimi, ki so dosegle manj glasov. Velike stranke so favorizirane, majhne diskreditirane. S tem ni zadoščeno enakopravnosti. Podrobnosti si lahko preberemo v diplomskem delu Vpliv volilnih sistemov na sestavo in delovanje parlamentov.
  • Že od nastanka Slovenije je kršeno Ustavno določilo, da imajo volivci odločilen vpliv na izbiro kandidatov. Tako bi moralo biti, pa ni. Dva argumenta:
    • Odločilen vpliv imajo v praksi vodstva strank, ne volivci. Tretji člen Ustave pravi: “V Sloveniji ima oblast ljudstvo”. Da bi smele stranke kakor koli odločati o vplivu na izbiro kandidatov, v Ustavi ne piše nič. Pa vendarle točno one nastavljajo kandidate na glasovnice. V razmislek: Ali ne bi bilo bolje imeti državo brez strank? Spodaj so vsi sestavki iz Ustave RS, veljavni leta 2021, ki se nanašajo na stranke in v nobenem nič ne piše, da volimo stranke in tudi ne, da smejo le te vplivati na izbor kandidatov. Voliti bi morali kandidate, katere hočemo za mandatarje, neodvisno od strank. Citati iz Ustave o strankah:
      • Poklicni pripadniki obrambnih sil in policije ne morejo biti člani političnih strank.

      • Funkcija sodnika ni združljiva s funkcijami v drugih državnih organih, v organih lokalne samouprave in v organih političnih strank, ter z drugimi funkcijami in dejavnostmi, za katere to določa zakon.

      • Funkcija državnega tožilca ni združljiva s funkcijami v drugih državnih organih, v organih lokalne samouprave in v organih političnih strank ter z drugimi funkcijami in dejavnostmi, za katere to določa zakon.

      • Ustavno sodišče odloča: […] o protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank;

      • Funkcija sodnika ustavnega sodišča ni združljiva s funkcijami v državnih organih, v organih lokalne samouprave in v organih političnih strank, ter z drugimi funkcijami in dejavnostmi, ki po zakonu niso združljive s funkcijo sodnika ustavnega sodišča.

    • Kandidat, ki je neodvisen od stranke, nima enake možnosti, da bo izvoljen, kot kandidat iz stranke, ki ima predstavnike v več ali vseh volilnih okrajih znotraj ene volilne enote.  Droopov količnik, po katerem se razdeljuje mandate, je namreč večji, če ima stranka znotraj ene volilne enote predstavnike po vseh volilnih okrajih. Če jih nima, se verjetnost, da dobi mandat, zmanjša. Ko pa nekdo kandidira neodvisno od strank, kandidira le v enem volilnem okraju, tako da po Droopovem količniku skorajda ne more dobiti mandata.
  • Volivec ne more glasovati za poljubnega kandidata, ki mu zaupa, ampak izključno za v naprej “vsiljenega” s strani stranke, katere član je. Če nekdo zaupa specifičnemu kandidatu iz stranke, to še ne pomeni, da zaupa vsem kandidatom, ali pa sploh da zaupa stranki. V vsakem od 88. volilnih okrajev so na listah različni kandidati. Npr. v volilnem okraju Hrastnik se voli iz stranke XY kandidata A, v volilnem okraju Grosuplje pa se voli iz stranke XY kandidata B. Kandidata A v Grosuplju ni možno voliti.  Prednost tega načina glasovanja je, da se volivcu ni treba ukvarjati z raziskavo zgodovine in dejanj vseh kandidatov iz vseh strank. Slabost pa je, da tisti, ki imajo priljubljenega kandidata, kateremu zaupajo, zanj ne morejo voliti, ko ni iz istega volilnega okraja, kot oni sami. O rešitvah tega problema problema pišem v poglavju 2. Ukinitev volilnih enot in ukinitev porazdeljevanja mandatov po strankah članka Volilni sistem v Sloveniji ni v skladu z Ustavo.
  • Ni kumulativnega glasovanja (comulative voting). Volivec ne more glasovati za več kandidatov, ampak zgolj enega. V kolikor volivec zaupa več kandidatom, bi bilo pravilneje, če bi se njegov glas lahko proporcionalno razdelil med toliko kandidatov, kolikor bi jih obkrožil. Obstaja več vrst kumulativnega glasovanja. Prakticira se tudi pri izboru direktorjev v podjetju (glej tukaj in tukaj).
  • Volivec lahko podeli zgolj glas za to, koga hoče za mandatarja. Ni pa opcije, da bi izrazil, koga noče. Če imamo po Ustavi volivci odločilen vpliv na izbiro kandidatov, bi bilo pravilneje, da lahko izrazimo tako koga hočemo, kot koga nočemo. Ustrezno bi bilo tudi, če bi za volivca obstajala opcija “nihče od naštetih”, saj ni nujno, da je na kandidatni listi kdorkoli, čigar vrednote/program/… specifičnemu volivcu ustrezajo. Za primerjavo… če se nekemu dekletu predstavi 88 moških, ni nujno, da ji bo kateri koli všeč in prav je, da sme reči, da nikogar od njih ne želi za moža.
  • Pri štetju glasov lahko pride do goljufij. Štetje glasov v volilnem okraju izvede volilni odbor, katerega sestavljajo predsednik, parno število članov in njihovi namestniki. V tem odboru lahko v teoriji pride do korupcije oz. nepoštenega sodelovanja ter prerazporeditve glasov “svojim” strankam. Glasovnice namreč niso zaščitene, lahko se jih ponaredi, volivci pa po volitvah nimamo dostopa do njih. Možne so tudi druge goljufije. Zato bi morale biti vse glasovnice zaščitene pred ponarejanjem.
  • Transparentnost je pomanjkljiva. Nimamo javno objavljeno, katera glasovnica je povezana s katerim kandidatom. Idealno bi bilo, če bi imeli vse izpolnjene glasovnice skenirane in bi lahko vsakdo preveril preko spleta, ali je njegov glas štet tako, kot mora bit. Vsakdo bi lahko preštel in se tako prepričal, ali so bili v nekem volilnem okraju glasovi pravilno prešteti. Anonimnost glasovanja s tem ne bi bila izgubljena, saj na glasovnicah nimamo imen in priimkov volivcev, ampak zgolj številko glasovnice, za katero bi vedel zgolj volivec sam. Ob tem bi bilo potrebno zagotoviti, da bi bile naprave za skeniranje izpolnjenih glasovnic kvalitetne, preproste za uporabo, zanesljive, da ne bi prišlo do zamud pri objavi rezultatov. Težava, ki bi s to transparentnostjo nastala, pa je, da bi bilo potem lažje (oz. bi obstajala večja motivacija za) prodajanje glasov, ker bi lahko kupec glasu preveril, ali je nekdo res glasoval za to, za kar je plačal. Brez preverjanja tega ne more in zato je podkupovanje bolj tvegano, saj lahko vsakdo vzame denar, glasuje pa po svoje. Če ima kdo rešitev za ta problem, naj jo prosim podeli v komentarju.
  • Volilni sistem v Sloveniji je kompleksen in ljudem v povprečju skoraj gotovo nerazumljiv. Njegovo delovanje opisujem v članku Volilni sistem v Sloveniji ni v skladu z Ustavo. Način štetja glasov bi bilo možno poenostaviti, kar je opisano v članku med rešitvami.
  • Zaradi raznih (zdravstvenih/organizacijskih/…) problemov lahko pride do tega, da nekdo, ki bi rad volil, v določenem času ne more voliti, ali pa je začasno preobremenjen.  V Sloveniji ni možno pooblastiti nekoga, da bi volil v našem imenu. Mitar. M.  v članku Peer-to-Peer voting scheme opisuje izboljšavo volilnega sistema na način, da vsaka oseba določi delegate, katerih glasovi se štejejo, ko sam ne glasuje.

Še en od problemov volilnega sistema, ki pa ni vezan na njegovo vrsto, je korupcija – prodaja glasov. Leta 2004 so v Resoluciji o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji (RePKRS) zapisali:

Med zakonodajnimi ukrepi so najpomembnejši naslednji: A.1.1. Spremembe zakonodaje o financiranju političnih strank in volitev, ki bodo zagotovile povsem transparentno in praviloma proračunsko financiranje političnih strank ter realno, primerljivo in celovito poročanje o finančnem poslovanju političnih strank in kandidatov, določile splošna pravila za absolutno dokumentirano in poenoteno vodenje računovodstev političnih strank, vzpostavile povsem jasne in precizne postopke nadzora in nadzornim mehanizmom omogočile učinkovito opravljanje njihovih nalog, vključno z uveljavljanjem predvidenih sankcij.

Navkljub tej resoluciji so leta 2017 v Reviji za kriminalistiko in kriminologijo zapisali:

Po podatkih Policije najbolj izstopajo dejanja nedovoljenega jemanja in dajanja podkupnin, sledijo dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, dejanja nedovoljenega sprejemanja in dajanja daril za nezakonito posredovanje ter sprejemanja podkupnin pri volitvah zaradi kršitve proste odločitve volivcev.

Opomba: To ni članek o minusih prakse volitev, predstavitve kandidatov in medijskega favoriziranja nekaterih ter diskreditacije ostalih. Minusov na tem področju je še več.

Za konec naj izrazim še en plus volilnega sistema v Sloveniji. Volitve niso obvezne. Pri volilnem sistemu s tako hudimi pomanjkljivostmi je to poštena opcija – če človek na volitvah dobesedno ne more izraziti tega, kaj hoče, se lahko vsaj vzdrži. Po nekaterih drugih državah so volitve obvezne, npr. v Belgiji.

Voliti ali ne voliti?

Zaradi zgoraj navedenih pomanjkljivosti slovenskega volilnega sistema marsikomu ni smiselno voliti.  Sam sem en od teh primerov, ko na več zaporednih volitvah nisem mogel glasovati na način, da bi lahko na glasovnici izrazil kar želim, hkrati pa bi bil moj glas upoštevan kot veljaven. Šel sem na volitve, dopisal svojo opcijo, slikal glasovnico in jo javno delil. Seveda kot takšna ni bila veljavna, vendar več kot to narediti nisem mogel, saj se po mojem vrednostnem sistemu nisem mogel opredeliti med opcijami na glasovnici.

Neopredeljene volivce skušajo nekateri nagovoriti k temu, da naj volijo, ker je to moralna odgovornost državljana in da je to nujno za demokracijo. To je logična zmota. Ideja, da je vzdržan glas glas za (neželenega) zmagovalca, je napačna. Kdor ne voli, nima na rezultat volitev absolutno nobenega vpliva (“niti v plus niti v minus”). Matematičen dokaz tega prikazuje slika (bistvo je označeno z zelenim okvirjem):

Vir slike: https://math.stackexchange.com/questions/1791171/not-voting-helps-the-enemy

 

Kako je Jack LaLanne dočakal 96 let in umrl zdrav

Poznan je kot “Godfather of Fitness”, oče fitnesa. Do svojega 15 leta starosti je bil sladkoholik in kar naprej bolan, nervozen, enkrat je enkrat je razmišljal o samomoru, drugič skušal celo ubit brata, mama ga ni mogla nikoli obvladovat. Čeprav je bil od glavobolov je bil že sit,  je bil telesno presuh,… razlagal je (videoposnetek), da je bil tisti čas zanj pekel na Zemlji.

Preskok na drugo stran se je pri njem zgodil po obisku predavanja Paula Bragga. O slednjem Wikipedija pravi, da je dočakal 80 let, domnevno zaradi poškodb nastalih ob surfanju.

Po tem predavanju je Lalanne zamenjal svoj življenjski slog, postal zdrav in ljudem govoril, kako zdravo in dolgo živet. Kako lahko mladostnik uči, kako dolgo živet? No, če ne drugače, tako, da to uresniči sam. 96 let je daleč nad povprečjem.

En od njegovih posnetkov na youtubu, kjer poln entuziazma opisuje svojo življenjsko zgodbo: 

Šali se, da si ne more privoščit, da bi umrl, ker bi to škodilo njegovem ugledu. Za moje pojme zares kvalitetno predstavljena, zanimiva in meni všečna zgodba. V 4. delu govor prevzame njegova žena (v domačem fitnesu, če se ne motim). LaLane si je za potrebe bolj učinkovite vadbe umislil veliko fitnes naprav.

Njegov moto: “Govori resnico, živi resnico.”

Prisegal je, da je za zdravje najbolj pomembna telesna vadba. Takoj za njo pa to, kaj ješ. Jaz bi rekel, da je poleg tega pomembno tudi, kako se počutiš (psiha).

Baje je naredil cca 1000 sklec v cca 20 minutah.

Tudi v svojih 90ih je treniral po 2 uri dnevno (vključno s hojo (še dobro, da vključno 🙂 )). Isto je bilo tudi na predzadnji dan njegovega življenja.

Preberi več

Število umrlih po vzroku smrti

Na osnovi na podatkov iz tabele s Statističnega urada Republike Slovenije sem naredil graf o številu umrlih po vzroku smrti po starostnih skupinah.

Koliko % ljudi umre zdravih? Nimam odgovora. Če ga imate, prosim pustite odgovor v komentarju.

Največ Slovencev umre zaradi bolezni srca in ožilja, potem zaradi novotvorb, potem zaradi zunanjih vzrokov umrljivosti, sledijo bolezni dihal in nato bolezni prebavil.

Zanimiv bi mi bil tudi graf, ki bi pokazal, koliko ljudi ima razne bolezni že tekom življenja, pa kolikokrat obiščejo zdravnika zaradi tega.

Bi ljudje začeli kaj bolj paziti na prehrano, če bi vedeli, kdaj se jim bodo najverjetneje začeli pojavljati hudi zdravstveni problemi, ki so zelo povezani z neustreznimi prehranjevalnimi navadami, neustreznim načinom priprave hrane, uživanjem konvencionalnih živil polnih ostankov pesticidov? Pa če bi vedeli, kako dolgo se bodo te bolezni vlekle in v kolikšni meri se bo poslabšala kvaliteta njihovega življenja? Ne vem…

Poglejmo, kaj pravijo pri konvencionalnem zdravstvu o boleznih srca in ožilja…

Preberi več

Suženjstvo kot produkt vere v avtoriteto, ali raje anarhizem?

Nekdo, ki verjame v avtoriteto, verjame v legitimnost suženjstva. Vsebina prispevka:

  • razdelajmo pojme avtoritativnost, avtoritarnost, verovanje
  • navajam kaj je bistvena ločnica med ljudmi
  • sprašujem se, kako bi bilo živeti v sistemu brez diktatorske oblasti
  • kot primer sodobnega sužnjelastništva podajam naš politični sistem zdravstva z obveznim cepljenjem
  • navajam koliko škode lahko nastane na račun samovoljne vladavine, zmešane z vero v avtoriteto (primer z več milijoni mrtvih) in (slepo) izvajanje njenih direktiv
  • podajam poti, načine kako iz sužnjelastništva

Tip v videu je zelo dobro razložil, kaj krepi sužnjelastniški sistem in kako se temu upreti. Ura in četrt predavanj.

Razmišljajmo skupaj v tej smeri…

Kaj je avtoriteta?

Ko masa ljudi nekoga spoštuje zaradi njegovega položaja, znanja, moči in mu na podlagi tega zaupa, da se bo v splošnem prav odločal, pravimo, da je avtoriteta. Tudi če je takšna oseba podla in (na skrivaj) dela proti ljudem, je še vedno avtoriteta. Nekdo je avtoriteta in ima velik ugled in vpliv, ali pa ni avtoriteta in tega nima.

Pri avtoriteti vpliv in ugled izhajata iz vodilnega položaja, moči, znanja. To je definicija tega pojma. Zakaj bi spoštoval delovanje nekoga zaradi moči, do katere je lahko prišel na podel način? Zakaj bi spoštoval delovanje nekoga zaradi titul, katere je lahko kupil? Zakaj bi spoštoval delovanje nekoga, ki ima goro znanja, pa ga zlorablja? Kdor to dela, se podreja in krepi potencial za sužnjelastništvo. Zato je vera v avtoriteto vera v legitimnost suženjstva.

Če poznaš pojem avtoritarnost, ne misli, da imam v mislih slednjega, ko pišem o avtoritativnosti. Medtem ko je avtoritarnost samovoljno vzeta oblika kontrole (vpliva), je avtoritativnost pasivna, dopuščena z druge strani. Oboje pa gre ponavadi z roko v roki s sužnjelastništvom… v formuli je potreben je le “ščepec vere” na eni strani in zadosti pohlepa/podlosti na drugi strani.

Ta članek ne govori o prednostih avtoritet, čeravno se le teh zavedam. Na račun mnogih avtoritet se ljudem bolje godi, po drugi strani pa na račun mnogih avtoritet nastajajo miniaturni sužnjelasntiški sistemi kamorkoli se obrnemo.

Kaj je vera v avtoriteto?

Začnimo s tem:

Brandon Bryant je bil upravitelj vojaškega letala (angl. drone operator), ki je na račun vere v avtoriteto med leti 2006 in 2011 pobil več kot 1600 ljudi. O tem pišejo številni članki, npr.:

Ko je Brandonu po več letih le kapnilo, da ne dela etično, je končno odstopil iz programa in v javnosti podal izjavo, da včasih niso vedeli niti tega, na koga streljajo. Ugotovil je, da je verjetno streljal tudi na nedolžne ljudi. Jaz se sprašujem, ali je sploh bil kdo, ki ni spadal med nedolžne. Kdo ga je k temu napeljeval/motiviral? Kot prvo bodisi psihopatski bodisi versko (niti nimam v mislih religij) iztirjeni vodje, kot drugo pa verjetno lastni pohlep po zaslužku. Brandon vojske ni služil pod prisilo, tako da tu ni šlo za avtoritarnost ali diktaturo vodij, zanj so bili le avtoritete, zato bi lahko odstopil “kadar bi želel”, če le ne bi verjel, da avtoritete delajo prav.

Zakaj je torej vera v avtoriteto lahko hud problem, ni treba več izgubljati besed. Treba pa je še razjasniti pojem verovanja oziroma vere.

Beseda vera je po mojih izkušnjah vedno problematična. Ljudje jo vedno različno razumemo, zato moram nekaj besed posvetiti temu. Če napišem neko trditev, ki vsebuje besedo vera, je verjetnost, da bo trditev napačno interpretirana premo sorazmerna številu različnih interpretacij vere. Teh pa je veliko več, kot jih beleži SSKJ. Slednji tej besedi pripisuje 10 različnih pomenov.

O ustreznosti potez avtoritete se ne bi smeli nikoli nehati spraševati. Pri veri v avtoriteto, kakršno imam jaz v mislih, pa tega ni. Vera v avtoriteto ni razglabljanje o verjetnosti ali ima avtoriteta prav ali ne, ampak 100% zaupanje.  Vera je nekaj neracionalnega. Ko veruješ, se ne sprašuješ o dokazih. Kdor verjame v avtoriteto, verjame vsaki njeni besedi. Zato je vera v avtoriteto prostovoljno dopuščanje suženjstva. Ni nujno, da do tega pride, ampak vera v avtoriteto dopušča možnost, da do tega pride. Ko ima avtoriteta vernike, namreč lahko praktično dela kar hoče, če je pri tem dovolj pazljiva, da je (pravočasno) ne zasačijo. Svoj avtoritativni položaj lahko zlorablja in ustvarja razne sužnjelastniške sisteme (oblikuje npr. zakone, ki so narodu v škodo, njej pa v korist), katere ljudje mirno sprejmejo in neredko niti ne vedo, da se to dogaja. Tega je v gospodarstvu, zdravstvu, vojski, politiki ogromno.

Torej, ni problem avtoriteta sama po sebi. Problem je ljudska vera v avtoriteto na eni strani in možnost zlorabe te vere na drugi strani.

Cenim sposobnosti tiste avtoritete, ki krade, poneverja, manipulira, zavaja, odtujuje, razdira odnose,…, da zna vse to početi, pa jo navkljub temu spoštujejo, ji dovolijo imeti velik vpliv. Res cenim te sposobnosti. Ampak izvrševanje tega pa načeloma preziram. Preziram zlorabo sposobnosti. Sam zato nimam vere v nobeno avtoriteto, pa naj ima milijardo občudovalcev.

Najdejo se tudi etične, zgledne in pravične avtoritete in morda celo diktatorji, ki vladajo pravično, čeravno samovoljno in jim pripada oblast, kateri se morajo vsi podrejati. Ampak v to se v tem članku ne bom spuščal. Blagor ljudem, ki v nekom prepoznajo avtoriteto, vzgojijo vero vanj in imajo takšno srečo, da ta oseba tega položaja ne zlorabi, ampak deluje v korist ljudem tudi če/ko gre sama v minus zaradi tega. Blagor zato, ker imajo to srečo, ne zato, ker razvijejo vero.

Kaj je realna ločnica med ljudmi?

V politiki, religiji je nenehno prisotna težnja po “deli in vladaj”. S tem, da deli v tem smislu na žalost ne pomeni “pravično razdeli kos pogače”, ampak “nadziraj, razdeli na več delov, večjega (recimo polovico) pa vzemi zase in svoje kompanjone”. V politiki npr. imaš konstantno ljudi, ki hočejo razdeljevati ljudi na komuniste, socialiste, kapitaliste ipd. Pri religiji pa na primer med muslimane, kristjane,… S temi sistemi (komunizem, socializem,…) načeloma ni nič narobe, problem se pojavi, ko je treba filozofijo realizirati, živeti. V praksi kot jo jaz poznam, je uporaba besed kapitalizem, komunizem, socializem najpogosteje povezana z razdiranjem / razslojevanjem / vzpostavljanjem kaosa. Je na svetu vsaj ena država, ki bi bodisi ideje kapitalizma bodisi ideje komunizma realizirala tako, kot naj bi: etično, gospodarno, pošteno,…? Zelo dvomim. Imamo pa en kup sužnjelastniških sistemov.

Realna ločnica med ljudmi ni to, v katerega od realiziranih podsistemov suženjstva so integrirani, ampak to, ali verjamejo v avtoriteto. Tisti, ki verjamejo v avtoriteto, od nje prevzemajo ideje, na račun katerih nemalokrat sami iz sebe ustvarjajo sužnje.

Preberi več

Praktičen primer, kako do več služb, boljšega gospodarstva na račun pridelovanja hrane

Poleg primera podajam še izračun, kako lahko več 10 000 brezposelnim Slovencem omogočimo delavna mesta.

Rusija. Topla greda na 6 hektarih

Vredna cca 9,5 milijona €. Zunaj imajo temperaturo -40°C, znotraj pa raste zelenjava. 4000 ton paradižnikov in 3000 ton kumar letno.
Vir: http://riadagestan.com/news/politics/russian_minister_of_north_caucasus_affairs_lev_kuznetsov_inspects_agromir_greenhouse_complex/

11.januarja je bilo na RTV Slo1, ampak na internetu ne najdem prispevka. To pomeni cca 11000 kg paradižnikov in 8200 kg kumar dnevno. Če bi en človek dnevno pojedel pol kg solate iz tega, bi bilo to dovolj za cca 38400 ljudi. 50 takih toplih gred bi bilo dovolj za celo Slovenijo. Ampak! mi takšnih toplih gred ne rabimo. Izberemo lahko boljši sistem:

Preberi več

Letni časi – ugodna ponudba zdrave in lokalno pridelane hrane

Z ekipo Letni časi smo pripravili ugodno ponudbo zdrave in lokalno pridelane hrane. Vas zanima sveže sadje in sveža zelenjava?

V Sloveniji ogromno hrane uvozimo. Več kot polovico! (glej objavo na RTV Slo). To je slabo za ekosistem in gospodarstvo. Letni časi si prizadevamo za lokalno hrano in ekološkoprehrambeno samooskrbo. Kako je slednja POMEMBNA? V bistvu tako zelo, da bi lahko na račun nje odpravili celoten! primanjkljaj v državni blagajni, ki znaša 1,018 milijarde €. S preprostim izračunom bom pojasnil zakaj.

Naročanje v spletni trgovini narocanje.letnicasi.si

»Letni časi« je projekt povezovanja in neposrednega sodelovanja med kmetijami in družinami, v sklopu katerega ponujamo zdravo in predvsem cenovno ugodno lokalno pridelano hrano. Vabimo vas k enostavnemu spletnemu naročanju svežih živil na spletni strani narocanje.letnicasi.si. Po uspešno oddanem naročilu boste lahko živila prevzeli ob določenih dneh na določeni lokaciji. Plačilo v gotovini ob prevzemu.

V redni ponudbi:

  • sveže sadje (poudarek na ekološkem)
  • sveža zelenjava (poudarek na ekološki)
  • kruh (ekološki pirin, kamutov, ovseni, koruzni)

Naročanje lahko izvedete v spletni trgovini http://narocanje.letnicasi.si/
Povabilo k naročanju najdete na spletni strani http://letnicasi.si/

Preberi več

Ekološka obdelava gred, dreves in trte pri Hervolovih v Brežicah

Še dva članka:

  1. Intervju: Milan Hervol – presnojedec in učitelj
  2. Ni neozdravljivih bolezni, so samo nepopravljivi ljudje