O meni

Na kratko

  • Boris Turk
  • permakulturni vrtičkar
  • občudovalec divjakov in divjakinj
  • svobodnjak – ljubitelj pristne anarhistične, brezrazredne, brezvladne ureditve družbe (v malih, srednjih in večjih krogih)
  • diplomirani inženir računalništva in informatike (UN), poklicno razvojnik programske opreme
  • rojen leta 1984

Življenjski nazori

Sem “socializacijska napaka” 😉 (namesto da bi krepil monopolizem, rinem v neodvisnost, lokalno samooskrbo in medsebojno sodelovanje), po lastni iniciativi prevzgojen v posameznika z moralno odgovornostjo, ki “se ne ozira na to, kaj drugi mislijo”, kadar delujejo v neskladju z ekosistemom, ampak se preudarno upre. Zgled upora: nikoli me ne boste videli niti jesti niti pokusiti živil, v katerih so prisotna jajca iz baterijske reje, saj so bile takšne kokoši rejene v kletkah s površino cca 40 x 40 cm, kar je povsem nenaravno, neetično. V kolikor na ovitkih živil ne piše, da so vsebovana jajca produkt proste reje, jih ne jem. Zvrsti takšnega upora se reče bojkot.

Cenim prizadevanja in dela, naravnana v skupno dobrobit.

Če bi lahko izbiral, denarja nikoli ne bi dajal v pokojninski sklad, ker se sam ne mislim upokojit. Namesto v pokojnine bi ga raje vlagal recimo v trajnostne elektrarne (npr. sončne) in na ta račun še komu omogočal delo, oziroma dodaten zaslužek. Dela, kjer se kaj gradi, so mi veliko bolj smiselna od del, kjer se le “obrača denar”.

Moje želje

Zvrsti neodvisnosti, po katerih stremim:

  • Prehrambena neodvisnost (sam pridelaš vso ekološko hrano zase).
  • Energetska neodvisnost (sam pridobiš vso energijo, ki jo potrebuješ, na okolju prijazen način).
  • Neodvisnost od prejemanja pohval/želja/potrditev drugih (te stvari rad sprejmeš zavoljo spoznavanja vrednot, ne pa kot “hrano”).
  • Neodvisnost od odnosov (v odnose se spuščaš recimo zato, da bi lažje/učinkoviteje/hitreje gradil, ne pa zato ker bi nek specifičen odnos nujno potreboval za preživetje/srečo).
  • Neodvisnost od drog (vključno z “zdravili”, ki jih dobimo na recept v lekarni).

Ne neodvisnost v smislu, da nate nič od navedenega ne vpliva, pač pa v smislu da lahko normalno živiš brez vsega tega. To velja v tem smislu: “Če živim s tem, je ok in če ne živim s tem, je isto tako ok”. To je potem biti neodvisen od tega.  Ob tem pa ne smem zapasti v odvisnost od želje po biti neodvisen 🙂
Želim si ustvarjanja in podpiranja stvari, v katerih vidim smisel. Ne vidim smisla v financiranju sistema, ki dela človeka odvisnega, nezdravega, nesrečnega, neplodnega. V svetu si želim manj suženjstva kot produkta vere v avtoriteto.

Druženje in prosti čas

Uživam v družbi ljudi, ki si preko ljubezni prizadevajo v sebi krepiti moč, razumevanje, solidarnost, zbranost, mir, neomajno razreševanje konfliktov, samostojnost, zrelost, inteligenco,…  Zelo pomembno se mi zdi, da gre vse to preko ljubezni, saj jo dojemam kot povezovalno silo, brez katere skupnost pogosto razpada, posamezniki pa se med seboj v delovanju onemogočajo.

Nekaj stvari, ki me zabavajo / sproščajo in jih rad počnem:

  • programiranje & dizajniranje
  • hoja po vrvi & žongliranje
  • tai chi
  • vožnja z monociklom
  • bobni & kitara
  • tek (vrhunski je npr. oviratlon na Pokljuki)
  • gimnastika & ples
  • pelmakultura & vrtičkanje (moj eko vrt 2014)
  • hoja po krajih, kot so tile:

This slideshow requires JavaScript.

%d bloggers like this: