Praktičen primer, kako do več služb, boljšega gospodarstva na račun pridelovanja hrane

Poleg primera podajam še izračun, kako lahko več 10 000 brezposelnim Slovencem omogočimo delavna mesta.

Rusija. Topla greda na 6 hektarih

Vredna cca 9,5 milijona €. Zunaj imajo temperaturo -40°C, znotraj pa raste zelenjava. 4000 ton paradižnikov in 3000 ton kumar letno.
Vir: http://riadagestan.com/news/politics/russian_minister_of_north_caucasus_affairs_lev_kuznetsov_inspects_agromir_greenhouse_complex/

11.januarja je bilo na RTV Slo1, ampak na internetu ne najdem prispevka. To pomeni cca 11000 kg paradižnikov in 8200 kg kumar dnevno. Če bi en človek dnevno pojedel pol kg solate iz tega, bi bilo to dovolj za cca 38400 ljudi. 50 takih toplih gred bi bilo dovolj za celo Slovenijo. Ampak! mi takšnih toplih gred ne rabimo. Izberemo lahko boljši sistem:

  1. živila lahko pridelujemo večji del leta pod sončno svetlobo, zunaj in to na ekološki način
  2. če že rabimo tople grede, se lahko odločimo za kompostiranje, kolobarjenje, naravne metode kmetovanja in skrbimo za rodovitno prst ter ohranjanje biotske raznovrstnosti (za primer glej slike ekoloških toplih gred, ki jih objavljam tule).

V kolikor pa bi pridelovali tudi pozimi, bi lahko tople grede po potrebi ogrevali na ekosistemu prijazen način, kot prikazuje video http://www.geofflawton.com/fe/76555-heating-your-glasshouse (za ogled moraš najprej vnest svoj email). Metoda je opisana tudi na wikipediji http://en.wikipedia.org/wiki/Annualized_geo_solar

Vzemimo enostaven primer. Nadomestimo kumare in paradižnike z zelenjavo na splošno in poenostavimo, da se vsa prodaja za 1 €/kg. Če bi bilo to v Sloveniji realizirano, bi imeli naslednji scenarij:

  • 7000 000 kg zelenjave na 6 hektarjih
  • 50 takšnih pridelovalnih površin
  • davčna stopnja: 9,5 %.

V državno blagajno bi se na račun davkov od prodaje teh živil letno steklo 7000000 * 50 * 0,095 = 33 250 000 €. Ravno toliko € bi se od tega steklo v državno blagajno tudi, če bi zelenjavo uvozili. Z eno samo razliko: Nad 300 milijonov! € bi, namesto da bi jih vložili v nabavo teh živil v tujini, ostalo v Sloveniji. Ti milijoni, veste, bi lahko zagotovili redno delo okoli 20 000 brezposelnim. Seveda pa se zgodba tu ne konča, saj ne jemo zgolj zelenjave.

Kako je v Sloveniji v praksi?

Zelenjavo uvažamo (cca 70 % je uvožene), kmetije zapuščamo (dogaja se, da so že cele kmečke vasi zapuščene), denarja v gospodarstvu primanjkuje (zadolženi smo za več kot 20 milijard €), % brezposelnosti je prevelik. Pogoje za pridelavo zelenjave imamo pa v primerjavi z Rusijo odlične! Dokler bomo podpirali monopolizem, bomo sužnji. brezposelni in v čedalje večji gospodarski krizi. To je 1 x 1, tako kaže praksa. Vsak posameznik ima kot potrošnik ob vsakem nakupu možnost, da se odloči, koga bo podpiral: monopolizem in uvoz hrane iz tujine, ali pa lokalne, po možnosti ekološke kmetije.

Glede uvoza zelenjave

Citiram iz članka objavljenega na mkgp.gov.si: “Večina zelenjave, ki jo kupimo v trgovski verigi je iz uvoza. V Sloveniji namreč pridelamo po zadnjih podatkih samo še 30% zelenjave, kjer je vključena v ta odstotek tudi zelenjava pridelana za lastne potrebe v okviru gospodinjstev”.

Naša ureditev gospodarstva je bolna. Mi pa smo tisti, ki to bolezen bodisi krepimo bodisi zaviramo. To je dejstvo in izzivam v razpravo vsakogar, ki misli drugače.

   Send article as PDF