Koliko emocij in občutkov (misliš), da imaš?
Raziskovalci psihologije se poigravajo z opredeljevanjem čustev in na osnovi različnih pristopov opazovanj in prepričanj podajajo različne teorije o njihovem številu. Nekateri govorijo o šestih osnovnih vrstah, nekateri o osmih. Nekateri govorijo o 27 kategorijah, nekateri o tem da smo zmožni doživeti preko 34.000 različnih unikatnih čustev.
Občutkov je še več. Občutki so lahko telesni odziv na čustvo in zavedanje dogajanja v telesu, lahko so zaznave, ki nastanejo z draženjem različnih čutil – kot so voh, ravnotežje, interocepcija ali propriocepcija – lahko pa tudi subtilne notranje kvalitete, kot so razpoloženja, intuicije ali neotipljive globinske občutnosti, pri čemer ima vsaka od teh ravni nešteto možnih nians.
Včasih izvajam meditacijo, v kateri se osredotočam na različne dele telesa. Ko dam pozornost na srce, lahko občutim ljubezen. Če se dlje časa zadržujem na tem mestu, lahko vzbudim telesni odziv na to (več kot) čustvo. V meni se začnejo porajati različni občutki in zdi se, kot da jim ni konca in kraja. Število različnih občutij ljubezni je morda neskončno mnogo.
Kdaj ima lahko človek sebe resnično zelo rad in kdaj lahko to razvije do drugega?
Eden od pogojev za to, da se lahko imamo resnično zelo radi, je iskrenost in odkritost do sebe. A da smo lahko iskreni in odkriti, moramo biti pripravljeni dovoliti stik z občutki, ki se v nas pojavijo – tudi če jih ne razumemo, ne znamo pojasniti ali jih raje ne bi čutili. Tudi neprijetni, zmedeni in nejasni občutki si zaslužijo našo pozornost, saj ravno skozi njih lahko začnemo bolje razumeti svojo notranjo resničnost. To zahteva pogum – biti ob sebi tudi takrat, ko ni prijetno ali jasno. Ne zato, ker bi nas občutki v celoti določali, ampak zato, ker nas skozi njih nekaj v nas vabi bližje resnici o tem, kdo v resnici smo.
Torej, če se hočemo imeti radi, to pomeni, da smo pripravljeni prisluhniti svoji notranjosti, dovoliti prostor različnim občutjem in iskati med njimi usklajenost – ne popolnost, ampak prisotnost. Iskrenost in odkritost do sebe se razvija postopno, v plasteh – a že prej lahko človek začuti tiho, a pristno obliko sočutja do sebe, in to je oblika ljubezni. Ko rasteta odkritost in iskrenost do sebe, raste tudi sposobnost ljubezni – ne kot čustvo, temveč kot odnos do lastne resnice.
Na podoben način se kaže tudi ljubezen do drugega. V odnosih, ki temeljijo na egu, je pozornost usmerjena predvsem na zadovoljitev lastnih želja in motivov, ne pa na skupno dobro ali pristno medsebojno povezanost. To velja tudi za naš notranji odnos do samega sebe. Če pri odločanju poslušamo le en del sebe – na primer zgolj nagon, razum ali željo – lahko zanemarimo druge pomembne dele: občutke, vrednote, energije, intuicijo. Takšna enostranskost vodi v notranje neskladje.
Na primer: V določenih situacijah lahko ena plast našega bitja – na primer biološki nagon – močno potiska v eno smer, medtem ko se druge plasti, kot so razum, občutki ali vrednote, temu upirajo. Če sledimo le nagonu in ignoriramo vse drugo, bomo morda dosegli trenutni cilj, a za ceno notranjega konflikta. Ta se lahko kasneje pokaže kot stres, občutek praznine ali obžalovanje. Takšno ravnanje ni izraz ljubezni do sebe, temveč podrejanje eni sami sili v nas, brez upoštevanja celote.
Resnična ljubezen do sebe pomeni, da se poslušamo celostno – da dajemo glas “vsem” delom sebe in sprejemamo odločitve, ki so v soglasju z notranjo celoto. Temu pravimo integriteta: stanje, v katerem so naše misli, občutki, impulzi, vrednote in dejanja usklajeni. Šele ko znamo, zmoremo in smo pripravljeni poslušati, upoštevati ter uskladiti sebe, smo lahko takšni tudi v odnosu do drugih. Ljubezen, ki ne vključuje celote, je samo delna – v odnosu do sebe ali do drugega.
Gurman občutkov
V kulinariki je gurman nekdo, ki uživa prefinjeno ali raznoliko hrano in jo, ne glede na pogostost uživanja, zna ceniti, ko pride ter je pozoren, radoveden in estetski, ne avtomatski. Zna ceniti raznolikost, kakovost in izvirnost. Hrana mu pomeni več kot le gorivo – pomeni izkušnjo.
Iz tega opisa lahko potem razvijem pojem “gurman občutkov“, kamor uvrščam sebe. To bi bil človek, ki:
zavestno, pozorno in radovedno doživlja občutke in jim daje prostor,
zna okusiti tudi subtilne notranje spremembe (ne le močnih emocij),
ceni raznolikost notranjih stanj, ne glede na to, ali so prijetna ali neprijetna,
se ne izgublja v občutkih, ampak jih opaža in raziskuje z zrelostjo in zanimanjem
Na ta način urimo tudi eno izmed inteligenc, ki jih je opredelil Howard Gardner v svoji teoriji več inteligenc – intrapersonalno inteligenco: to je sposobnost globokega samorazumevanja, zavedanja lastnih notranjih stanj, misli, čustev, motivacij in intuicij ter modro ravnanje na podlagi teh uvidov. Tak človek:
zna opazovati lastna čustva in misli,
prepozna vzorce v sebi,
zna razlikovati med občutki in razumeti njihove vzroke,
zna zaznati razlike med niansami, kar vodi do boljšega samorazumevanja,
zna biti sam s sabo, tudi ko je neudobno,
in razvija notranjo usklajenost (integriteta), razvija spoštovanje do lastne notranje pokrajine, tudi ko je kaotična, nelogična ali boleča.
Biti “gurman občutkov” pomeni razvijati globoko prisotnost do samega sebe – in prav iz te prisotnosti raste tista oblika ljubezni, ki zna najprej držati sebe, potem pa še drugega.
Nekaj virov:
- Članek o tem, koliko emocij obstaja: https://greatergood.berkeley.edu/article/item/how_many_different_human_emotions_are_there
- Stran, ki čustva klasificira v kolecu emocij: https://focusmw.com/wheel-of-emotions/
- Stran s seznamom emocij: https://www.centervention.com/list-of-emotions-135-words-that-express-feelings/
- Slovenski dokument o čustvih: https://zrck.si/images/Dokumenti/CUSTVA_delovno_gradivo.pdf