Pejdi volit. Če hočeš.
Članek govori o:
1.) Razliki med volilnimi upravičenci, ki ne gredo na volitve, in tistimi, ki pridejo na volitve, vendar oddajo neveljavno glasovnico.
2.) Tem, da neudeležba in neveljavna glasovnica ne vplivata niti na rezultat volitev niti na razdelitev mandatov. Niti direktno niti posredno.
3.) Tem, da med njima kljub temu obstaja pomembna razlika: neudeležba pomeni odsotnost, neveljavna glasovnica pa pomeni prisotnost brez izbire in zato praviloma tudi bolj viden signal.
). In da si v sebi naštelamo tisti mir… ker po TV-ju ga sveže info “dobrih ljudi” vsak dan, tudi nehote, malo premešajo. Kot da bi se nekdo ulegel na tipko “premešaj”.
Koliko vpliva neoddani glas in koliko namerno oddana neveljavna glasovnica na rezultat volitev
Če ne greš volit, ne oddaš glasu. In neoddani glas ne gre ne levim ne desnim ne sredinskim. Ne preseli se skrivaj v žep zmagovalca. Ne gre v korist poraženca. Šel bo v deželo Nikjer Nikoli. Ker ni spremenljivka, ki bi kakorkoli vplivala na rezultat. Na rezultat volitev ne-volivec vpliva toliko, kot Marsovec.
Če ne greš volit, je to neudeležba. To ni isto, kot namerno oddana neveljavna glasovnica. Vendar oboje ima enak vpliv na rezultat volitev: Nič.
Pozor: govorim o vplivu na rezultat volitev, ne o vplivu na volitve kot širšem pojavu.
Lahko se pojavi ugovor, da je volilni upravičenec del sistema, Marsovec pa ni.
Lepo in prav. Ko šteješ glasove, ga ni na kupu. Marsovca tudi ne. Rezultat je enak.
Ja, ampak volilni upravičenec bi lahko glasoval. Ima možnost!?
Možnost ima, ja. Ampak je ne uporabi. Ko kocke padejo, je njegov prispevek k rezultatu enak nič. Enako kot Marsovčev.
Se pravi:
- Pred volitvami: ja, razlika obstaja. Volilni upravičenec gre lahko volit, Marsovec ne more.
- Po volitvah: če volilni upravičenec ne gre volit, na rezultat vpliva natanko toliko kot Marsovec. Nič.
To je kot da si eden od enajstih, ki so vpisani v postavo za tekmo, pa ne prideš na igrišče. Marsovec sploh ni na seznamu. Ampak ko sodnik piska konec, nobeden od vaju ni brcnil žoge. Na rezultat sta vplivala enako: nič.
Posreden vpliv?
Ali drži trditev: “Neudeležba nima neposrednega vpliva na rezultat, lahko pa vpliva posredno preko spremembe razmerij med oddanimi glasovi.”
Ne drži.
Razmerja med oddanimi glasovi določa samo to, kar je bilo oddano IN hkrati tudi veljavno.
Razmerja med kandidati določajo izključno veljavno oddani glasovi.
Neudeležba ni oddan glas.
Neveljavno izpolnjena glasovnica ni veljaven glas.
Zato ne moreš reči, da bodisi neudeležba bodisi neveljavno izpolnjena glasovnica spreminja razmerja med oddanimi glasovi kot neka ločena aktivna sila.
Zakon nikjer dobesedno ne reče “ne-volivec ne vpliva na rezultat”, ampak sistem štetja je postavljen tako, da se rezultat ugotavlja iz veljavnih glasov, ne iz neudeležbe in ne iz neveljavnih glasovnic.
Če govoriš o ravni skupin volivcev, potem seveda drži, da različna stopnja udeležbe spremeni sestavo dejansko oddanih glasov in s tem tudi izid. To je klasičen turnout efekt na ravni populacije.
Ampak to ni isto kot trditev o posameznem ne-volivcu.
Če govoriš o posamezniku, potem njegov neoddani glas ni del množice veljavno oddanih glasov in se nikomur ne prišteje. Zato ni natančno reči, da njegova neudeležba posredno vpliva na rezultat preko razmerij med oddanimi glasovi. Razmerja med oddanimi glasovi namreč določajo izključno veljavno oddani glasovi, ne pa odsotnost glasu.
Bolj korektno je reči nekaj drugega: če se med skupinami razlikuje stopnja udeležbe, se spremeni sestava tistih, katerih glasovi sploh pridejo v štetje.
Razmerja med oddanimi glasovi določajo oddani glasovi. Neudeležba posameznika pa ni oddan glas.
“dal si glas zmagovalcu”
“kriv si za razmerja”
“posredno si vplival na porazdelitev mandatov”
Če te morda zanima način, kako naš volilni sistem deluje, je tu celovita razlaga, s primeri vred: Članek Volilni sistem v Sloveniji ni v skladu z ustavo.
Je udeležba na volitvah moralna dolžnost volilnega upravičenca?
Nekateri poudarjajo, da je voljenje moralna dolžnost državljana in pomemben del demokracije. To je legitimno stališče, hkrati pa vrednostna sodba. Lahko pa tudi logična zmota, če se iz tega sklepa, da neudeležba matematično pomaga zmagovalcu. Kar je kar kul, da se še malo napolni pester seznam logičnih zmot glede volitev…
Za zabavo, za vse ljubitelje matematike, v zadnjem poglavju podajam dokaz za omenjeno logično zmoto. Za ljubitelje pic imam poenostavitev.
V restavraciji štejejo naročila. Pica s tuno dobi 12 naročil, pica z rakci 9, pica s pršutom 7. Vegan ne naroči ničesar. S tem ni povečal naročil nobeni pici in ni izrazil mnenja. Njegov ne-izbor ni skrivaj šel zmagovalni pici. Preprosto ga ni med naročili.
Zdaj pa še preskok na širši družbeni pomen, signal, odziv ponudbe…
Recimo, da mu fanatičen ljubitelj pršuta potem očita: “S SVOJIM NE-IZBOROM SI VPLIVAL NA TO, DA SE NA MENIJU NIČ NE IZBOLJŠA… SPET BO SMRDELO PO RIBAH“. Mogoče ima malček napačne predstave o sistemu vrednot vegana 
. Vegan z ne-izborom lahko sporoča, da je zanj cel meni zgrešen, od njega se ne bo nahranil prav nič. Zanj nobena od teh izbir ni prava…. morda zanj nobena ni boljša.
To pa še ne pomeni, da neudeležba na volitvah nima širšega pomena.
Vpliva na statistiko udeležbe! Kaj pa zdaj to pomeni?
Aleks Skela v svojem malo daljšem videu na FB sporoča podobno:
“Neopredeljeni dajejo jasen znak: Nobena politična opcija jih ni prepričala v takem kontekstu, da bi jim namenili svoj glas. In to je močan družbeni signal politiki, da morajo nekaj hudo spremenit, če hočejo imet podporo večine ljudi.”
Kako dati močnejši signal za nesoglasje?
Aleks v svojem videu razlaga razliko med neudeležbo (ne-volivec), namerno oddano neveljavno glasovnico in izborom alternativnih strank (niso leve, niso desne).
Aleks nadaljuje nekako takole…
“Recimo, da bi bila udeležba na volitvah 100%, od tega pa bi bilo 50% neveljavnih glasovnic, ker nalašč ne bi izrazili svojega glasu. S tem daš jasno vedeti, da tisti, ki so na listi, ne zaslužijo tvojega glasu. Predstavljajte si, kakšen signal bi to sporočilo politiki.”
To bi bilo tako, kot bi vegan v zgoraj omenjeni restavraciji ne samo ne vstopil, ampak vstopil in povedal: “rastlinsko”. Ne bi je dobil, ampak njegovo sporočilo bi bilo predano. Vplival bi na statistiko ljudi, ki so prišli v restavracijo in celotni meni zavrnili.
Ne-volivec ne vpliva na rezultat, njegov ne-prihod pa je lahko sporočilo. Samo:
- to sporočilo ni glas za zmagovalca (kot trdijo zagovorniki “moraš volit”)
- to sporočilo je lahko odsotnost soglasja
Vendar je odsotnost soglasja statistično bolj vidna, če prideš na volitve in izpolniš neveljavno glasovnico: “Chuck Norris naj bo”.
In razlogi za to odsotnost so lahko zelo različni:
1.) Sistemski: volilni sistem ni usklajen z ustavo (to je že malo akadensko, ampak imam zanesljive dokaze, če kdo želi… vprašanje proporcionalnosti, pragov, volilnih okrajev)
2.) Kandidatski: nobena opcija ne prepriča
3.) Strukturni: strankokracija kot taka ne zastopa interesov ljudi
4.) Filozofski: dvom v smiselnost centralizirane oblasti kot koncepta
5.) Praktični: človek preprosto nima dovolj informacij ali časa, da bi odgovorno izbral
6.) Osebni: karkoli drugega, kar je legitimno in zasebno
Bistvo je: odgovorni ne-volivec ni len, ni “glas za zmagovalca.” Je nekdo, ki ni dal soglasja. In to je v demokraciji pravica, ne napaka.
Če nekdo zavrača celo ponudbo na seznamu volilnih kandidatov in namerno izpolni neveljavno glasovnico, pa da, za razliko od ne-volivca še večji signal za svoje nesoglasje.
To ni nagovor k neudeležbi volitev ali k oddaji ne-veljavnih glasovnic, ampak nagovor k vsaj razumevanju, če ne spoštovanju različnih vrednot in pogledov.
Matematični dokaz
