Boris Turk

Raziskovanje sproščenosti in fokusa

V sebi sem poglobljeno raziskoval sproščenost in fokus. Ugotovil sem, da lahko sproščenost delim na 2 tipa:

1.) Sproščenost, ki jo začutim glede na to, kakšne odzive pričakujem s strani okolice

Opazil sem, da se večkrat postavim v vlogo, kjer hočem drugim dati nekaj, kar mislim, da jim bo izboljšalo življenje in da me obide večja mera sproščenosti, ko pride do hotenega rezultata. Ta sproščenost je dvoslojna:

    • En sloj predstavlja sproščenost, ki nastane že zgolj zato, če mi uspe naredit to, da se nekomu izboljša življenje.
    • Drugi sloj predstavlja sproščenost, do katere pride, ko dobim potrditev, da je bilo zaznano, da sem bil zaslužen za izboljšavo in je to s strani drugega cenjeno. “Nevarnost” te vrste sproščenosti je, da je to dvorezen meč. Če je rezultat nam po želji, bomo doživeli sproščenost. Če pa nam ni po želji, lahko doživimo frustracijo, nezadovoljstvo, stres, žalost,…

Prvi tip sproščenosti je zelo pomemben zato, da smo motivirani k boljši medsebojni komunikaciji. S potrditvami, ki jih prejmemo od drugih, lahko vidimo, kaj drugi res rabi in kaj si zgolj mi mislimo, da rabi.

2.) Sproščenost, ki jo začutim glede na to, kako zavedno uravnavam hotenja / želje / namere / ipd. ne glede na to, kaj se dogaja v okolici

Ob raziskovanju sem močno občutil, da bi do prvega tipa sproščenosti prihajalo sorazmerno več, v kolikor bi bil v redni praksi drugega tipa sproščenosti. Občutil sem, da je pozornost na dihanje lahko s tem močno povezana.

Fokus pa lahko uporabljam pri močnih občutkih. Ko pride najbolj močen bodisi prijeten bodisi neprijeten občutek, ga lahko uporabim podobno, kot val na morju ob surfanju. Dokler sem nanj popolnoma pozoren, me lahko pripelje daleč. Če pozornost popusti, pa me lahko “val pogoltne”. Zato je sproščenost možna tako ob prijetnih kot ob neprijetnih občutkih. Bistvo je to, kam usmerjamo pozornost in da se zavedamo občutka ter sledimo temu, kaj nam sporoča.

V bistvu gre za več kot zgolj sproščenost. Gre tudi za čutenje tega, kaj je varen prostor. Ali je ta odvisen od zunanjih dejanvikov ali od notranjih. Gre tudi za doživljanje ljubezni. Ali rabim ljubezen od zunaj ali mi zadostuje ljubezen od znotraj. Itd.

Po mojih dosedanjih čutnih izkušnjah (ne filozofiji) je zvok prva manifestacija zavesti. Ta zvok ima svoj ritem. Veličina sposobnosti zavestnega upravljanja ritma govori o veličini zavedanja sebe v fizičnem svetu, oziroma o veličini zavestne povezanosti sebe med fizičnim in metafizičnim svetom. Za vzdrževanje specifičnega ritma je potrebna določena mera fokusa. Zato lahko različne vaje za fokus pomagajo k temu, da se naučimo zavestno usmerjati, harmonizirati in vzdrževati specifični ritem. Ne trdim, da je interpretacija mojega čutenja o tem pravilna in tudi ne, da moje čutne izkušnje zagotovo govorijo o tem, kakšna je realnost glede zavesti. Komuniciram zgolj trenutno razumevanje in čutenje opisanih stvari.

 

   Send article as PDF   

Komentirajte

Scroll to Top