Ali je žensko jajčece svobodno pri izbiri?
Nova odkritja govorijo o tem, da oploditev ni tekmovanje, marveč aktivno sodelovanje med jajčecem in spermijem! ❤️
Preden se dotaknem spoznanj s strani “novih” raziskav, bi rad spregovoril še o tem, katere temelje ideologij, ki spodbujajo absolutizem in hrematizem, to ruši.
Verjetno poznate konvencionalno razširjeno idejo o tem, da je oploditev nekakšna “dirka”, kjer spermiji tekmujejo, da bi prvi prispeli do jajčeca. To je bila dolgoletna teorija, ki je temeljila na prepričanju, da spermiji kot tekmovalci med seboj rivalizirajo, da bi “zmagal” najboljši. Še več, v preteklosti so znanstveniki trdili, da spermiji med seboj tekmujejo in se kemično omejujejo (“umazana rivalska igra”), da bi si zagotovili oploditev jajčeca, medtem ko danes raziskave kažejo, da spermiji sodelujejo in si pomagajo, izločajo snovi za usklajevanje gibanja in optimizacijo možnosti oploditve. Na primer, študija z naslovom “Human sperm cooperate to transit highly viscous regions on the competitive pathway to fertilization“, objavljena leta 2023 v reviji Nature Communications Biology [1], je pokazala, da se spermiji združujejo v skupine, da bi učinkoviteje preplavali viskozne dele ženskega reproduktivnega trakta. Te skupine imajo hitrejšo plavalno hitrost in večjo verjetnost oploditve kot posamezni spermiji.
V mnogih družbenih in političnih okoljih, kjer vlada tekmovalnost, pogosto trdijo, da je to del naravne biološke ureditve. Poudarjajo, da če spermiji tekmujejo za oploditev jajčeca, bi morali tudi ljudje tekmovati za preživetje in prevlado. “Če so spermiji že v svojem naravnem okolju v neprestanem boju za oploditev jajčeca, zakaj ne bi bili tudi ljudje v tekmi za preživetje in prevlado?” je pogosto izhodišče, ki ga zagovarjajo tisti, ki spodbujajo rivalstvo in izključujoče strategije v politiki, vojski ali celo poslovnem svetu. Psihopati, politiki in vojni strateški umovi tako ponujajo to idejo kot biološki imperativ – verjamejo, da je rivalskost zapisana v našem genetskem kodu in da bi morali ljudje slediti temu naravnemu vzorcu, kjer le najmočnejši preživijo. S tem ustvarjajo okolje, kjer so medsebojni konflikti, moč in prevlada ključni, medtem ko se sodelovanje in empatija pogosto spregledajo kot “šibkost”.
Ta miselnost, ki temelji na prepričanju, da je konkurenčnost in rivalstvo naravno in biološko določeno, lahko hitro preide v izkrivljeno obliko, kjer zdrava tekmovalnost postane orodje za izkoriščanje in izpodrinjanje. Problem nastane, ko ta tekmovalnost ne služi več izboljšanju skupnosti ali napredku, ampak postane sredstvo za dominacijo in obvladovanje drugih, kar vodi v hrematizem — stremenje po lastnem bogastvu in moči na račun (tudi v pretirano škodo) drugih. Hrematizem, ki spodbuja tekmovalnost na račun drugih, ogroža ideje socialne pravičnosti in solidarnosti, saj v takem okolju šibkejši nimajo možnosti za enakovreden vpliv na odločitve.
V tem kontekstu se tekmovalnost ne vidi več kot zdrav proces, ki spodbuja inovacije ali osebni razvoj, ampak kot orodje za ohranjanje statusa quo, kjer močnejši prevladujejo nad šibkejšimi. To vodi v sistem, kjer najpomembnejši postanejo interesi tistih, ki že imajo politično / vojaško / gospodarsko idr. moč, medtem ko tisti, ki so “šibkejši” v tej tekmi, ostajajo brez priložnosti za enakopraven vpliv ali odločanje o svoji usodi.
Interes po absolutizmu se tako lahko izkaže kot neposredna posledica tega izkrivljenega razumevanja tekmovalnosti. Ko močnejši postavijo sebe kot edine “prave” zmagovalce, začnejo omejevati pravice drugih ljudi in nadzirati njihove možnosti za izbiro, odločanje in svobodo. Ta trend vodi do naraščajoče neenakosti, kjer so pravice in svobode tistih “šibkejših” vedno bolj ogrožene, saj je zanje svet predstavljen kot neskončen boj, kjer se prednost daje tistim, ki se držijo načela absolutne prevlade in nadzora.
Zdrava konkurenčnost bi morala biti temeljena na spoštovanju osnovnih človeških pravic in enakih možnosti za vse. Ko pa se ta tekmovalnost prelevi v tekmo brez pravil, kjer je cilj zgolj dominacija in nadzor, postane grožnja temeljnim vrednotam družbe, kot so svoboda, enakopravnost in sodelovanje. Ravno to izkrivljanje tekmovalnosti v absolutizem in hrematizem je tisto, kar bi moralo sprožiti kritiko tega načina mišljenja in iskanje bolj pravičnih in vključujočih načinov za dosego napredka v družbi.
✨ Nova spoznanja v biologiji oploditve! ✨
Zdaj pa, ko smo se dotaknili širših družbenih in ideoloških vprašanj, preidimo k novim znanstvenim odkritjem, ki popolnoma spreminjajo naše razumevanje oploditve.
Nedavne študije so razkrile:
- Jajčece NI le pasivni cilj oploditve, temveč ima aktivno vlogo pri izbiri spermija. 💥
- Pred oploditvijo: Ko spermiji dosežejo jajčece, jajčece izloča kemične signale, ki usmerjajo in privabljajo spermije, vendar lahko ti signali tudi izberejo določene spermije. Ta proces se začne pred oploditvijo, ko jajčece ‘izbere’ spermij, ki bo imel najboljše možnosti za oploditev. Ženski reproduktivni sistem lahko “privabi” ali “prepreči” vstop nekaterih spermijev na podlagi njihovih značilnosti.
- “Skrita ženska izbira” se zgodi pred oploditvijo in pomeni, da jajčece aktivno izbere, kateri spermij bo oplodil jajčece, medtem ko so spermiji enega ali različnih moških lahko prisotni v ženskih spolnih poteh tudi do več dni. Ni torej tekmovanja med spermiji, temveč je jajčece tisto, ki ima moč vplivati na izbiro spermija.
- Po oploditvi: Ko spermij uspešno oplodi jajčece, se aktivira mehanizem za preprečevanje vstopa drugih spermijev (to je naravni obrambni mehanizem).
- Spermiji po novih spoznanjih niso le brezglavi dirkači; jajčece je tisto, ki ima zadnjo besedo! Poleg tega si spermiji med seboj pomagajo, kot je bilo omenjeno že v startu članka.
Ključne raziskave, ki podpirajo trditev, da jajčece aktivno izbira spermije:
Raziskava iz Univerze v Stockholmu in Univerze v Manchesterju (2020) [2]
Raziskava v reviji Proceedings of the Royal Society B (2020) [3]
Kot zagovorniku svobode izbire na vseh področjih mi je ta “novica” zelo pri srcu.
Nova odkritja ponujajo globok vpogled v to, kako bi morali razmišljati o moči in svobodi v našem svetu. Če je jajčece tisto, ki izbira, ne pa tekmovalni spermiji in če med njimi ni rivalskosti, pač pa sodelovanje, se s tem razblini biološki imperativ za rivalskost in dominacijo med ljudmi. Svoboda izbire in sodelovanje naj oblikujeta našo prihodnost.
Viri:
1.) https://www.nature.com/articles/s42003-023-04875-2
2.) https://www.manchester.ac.uk/about/news/human-eggs-prefer-some-mens-sperm-over-others-research-shows/
3.) https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rspb.2020.0805