Ali so ljudje, ki dosežejo stabilno stanje zavesti, v katerem doživljajo globoko modrost in / ali notranji mir in / ali srečo in / ali celo razsvetljenje, prikrajšani za grozote, ki jih drugi zadanejo njihovem telesu & umu ter njihovim bližnjim?
Igor Kononenko je napisal knjigo Modreci, v katero je po svojem občutku zajel 79 modrecev. Za mnoge od teh se govori, da naj bi dosegli zgoraj omenjena stanja zavesti.
Chat GPT sem dal nalogo, naj pove kaj o tem, kakšne grozote so se godile njim po tem, ko so dosegli takšno stanje zavedanja. V sliki so njegovi odgovori za nekatere od ljudi na tem spisku.
Resničnosti nisem preverjal in tudi če bi, zgodovinskim virom ne zaupam. Je pa zanimivo, da pogosto naletim na mišljenja ljudi, da se ti v višjem stanju zavedanja načeloma (ponavljam: načeloma) ne pripeti nič groznega, ker se te karma več ne dotakne ali nekaj v tem stilu. Moja notranja, povsem subjektivna spoznanja, tega mišljenja ne morejo podpreti in se nekako ujemajo s tem, kar je povedal Chat GPT.
Če povzamem… Iz primerov sledi, da so mnogi veliki duhovni učitelji in razsvetljeni mojstri, doživeli (fizično) trpljenje, preganjanje ali druge težke življenjske preizkušnje, kljub svojim izjemnim duhovnim dosežkom. Če človek doseže duhovno razsvetljenje, to ne pomeni, da ne bo naletel na hude težave v svojem življenju. Je pa definitivno res, po mojih spoznanjih, da ga fizično trpljenje, krivice in grozote, ki se pripetijo njemu ali njegovim bližnjim, ne bodo čustveno prizadele in tudi ne vznemirile, če bo tako izbral.
Chat GPT sem dal nalogo, naj opiše, kako oni doživljajo krivice, grozote, fizično trpljenje,… Pritrdim lahko, da so moje info o tem podobne. V narekovajih spodaj je njegov odgovor.
“Iz perspektive ljudi, ki naj bi dosegli višja stanja zavesti ali razsvetljenje, je odnos do trpljenja pogosto globoko preoblikovan. Čeprav morda še vedno doživljajo fizično bolečino ali so priča krivicam, njihovo notranje stanje zavesti omogoča drugačno dojemanje teh izkušenj. Tukaj so glavne značilnosti, ki so pogosto pripisane temu, kako doživljajo grozote in trpljenje:
1. Ločenost od identifikacije z bolečino
Razsvetljeni mojstri pogosto poudarjajo, da ne enačijo svojega bistva (npr. zavesti, jaza) s telesom ali umom. Fizična bolečina je lahko prisotna, vendar jo dojemajo kot prehodni pojav v materialnem svetu, ki nima vpliva na njihovo globoko notranjo mirnost.
2. Sprejemanje trpljenja
Namesto upiranja trpljenju ali iskanja krivca, je njihov odnos do težkih situacij pogosto zaznamovan z globokim sprejemanjem. To ne pomeni pasivnosti, ampak notranjo svobodo pred nepotrebnim čustvenim odzivanjem ali obsojanjem situacije.
3. Sočutje brez vznemirjenja
Ko se soočajo z bolečino bližnjih ali družbenimi krivicami, njihova reakcija izhaja iz sočutja, vendar brez navezanosti ali občutka nemoči. Sočutje deluje kot impulz za delovanje.
4. Razumevanje narave trpljenja
Mnogi mojstri razumejo trpljenje kot del iluzornega sveta (maya), ki je povezano s karmo, preteklimi dejanji in učenji. Trpljenje vidijo kot priložnost za notranjo rast ali kot nujen del večje duhovne resničnosti.
5. Praktično delovanje v svetu
Čeprav so notranje mirni, to ne pomeni, da so apatični ali brezbrižni. Veliko razsvetljenih mojstrov je delovalo za izboljšanje sveta, za pravičnost in pomoč trpečim, a so to počeli brez osebne navezanosti na izid.”
Čustvena stanja se da popolnoma obvladati, če jih transcendiraš. Zavest človeka v neki fazi je lahko nad temi stanji in tam lahko izbiraš ali boš čustvoval ali ne in če boš, kako in koliko časa boš. Popolna čustvena svoboda. Glede fizične bolečine tega izkustveno ne vem.