Pot stran od suženjstva

Informacije tega članka so namenjene temu, da izberemo boljše poti, v katerih zmanjšamo suženjstvo nad ljudmi in živalmi.

Suženjstvo se je začelo pri odnosu do sebe in odnosu človek – žival. Stopnjevalo se je v več smeri:

  • odnos človek – zaničevan človek
  • odnos moški – ženska
  • odnos starš – otrok
  • odnos človek – določene živalske vrste
  • odnos človek – določeni narodi
  • suženj sam sebi, svojim odvisnostim

Pot stran od suženjstva je, da se začne odpravljati napako v samem jedru. Potrebno je opustiti osnovno idejo, da je karkoli od suženjstva etično nesporno in potrebno. To je pot k svobodi.

Človek, ki hoče svobodo, vendar živalim svobode ne daje, potrebuje vztrajno reprogramiranje, da opusti suženjstvo nad živalmi in podporo le temu. Sicer goji energije, ki spodbujajo suženjstvo nasploh, ideje po opravičevanju suženjstva in motive za njegovo krepitev. To mu pride v navado in sčasoma se meje tako zrahljajo, da človeku recimo ni več mar, kako pride do poceni hrane… Tudi če z nakupom poceni hrane iz Afrike financira suženjstvo nad ljudmi in preprodajo otrok, se ji ne bo odrekel in namesto tega kupil lokalne hrane ter poskrbel za pošteno plačilo pridelovalcu.

Kakav (čokolada) in sužnji

Naj utemeljim zadnji stavek s konkretnim primerom. Če smo leta 2023 v Google vtipkali “is eating cacao ethical rainforest”, smo dobili kot rezultat tole: “Izkoriščanje otrok, preprodaja otrok, suženjstvo, uničevanje pragozda (tam med drugim živijo tudi opice) za plantaže.” Konkretno:

This slideshow requires JavaScript.

Po podatkih iz prvih zadetkov, ki jih je ponudil Google:

  • Pridelovalci kakava zaslužijo zgolj 6 % od končne cene čokolade.
  • V samo 2 Afriških državah (Gana in Slonokoščena obala), kjer se pridela cca 60 % vsega kakava na svetu, dela milijon in pol otrok v nevarnih okoliščinah. Po podatkih s strani Modern slavery in Africa je v Côte d’Ivoire (Slonokoščena obala) predvideno 193000 sužnjev, v Gani pa cca 91000.
  • Otroci delajo tudi po 14 ur na dan.
  • Veliko kmetov, ki dela s kakavom, je vpletenih v preprodajo in zasužnjevanje otrok.
  • Kakav je lahko pridelan na način, kjer se rodovitna prst ohranja, vendar se večina kmetov poslužuje metod, kjer prihaja do erozije zemlje, sečnje gozdov. V Zahodni Afriki, kjer se pridela večina kakava, je 70 % nezakonite sečnje gozdov povezane s pridelavo kakava.

Marsikdo ob nakupu čokolade, katerih kakav prihaja iz takih dežel, ne ve, kaj s tem financira. Vendar tudi če izve… kaj bo spremenil, ko in samo če ima v mentaliteti vkoreninjeno upravičevanje suženjstva? Verjetno bo našel izgovor in še naprej sofinanciral takšno situacijo. Druge opcije:

  • odpove se izdelkom iz kakava, če obstaja velika verjetnost, da s tem podpira suženjstvo
  • kupi dražji kakav od preverjenih virov, ki zagotavljajo pošteno plačilo delavcem (ne le lastnikom posesti kakava) ter ohranjanje gozdov

Naredi poskus. Preveri, kakšna je situacija, predaj to info naprej svojim prijateljem, ki uživajo poceni čokolade iz trgovin ter spremljaj, kdaj jih boš naslednjič videl jesti navadno čokolado, katere kakav je bil z veliko verjetnostjo obran in obdelan s pomočjo sužnjev.

“Tudi živali jedo meso, jesti meso je naravno”

Ubijanje za prehrano je prisotno tudi v živalskem svetu. Da, vendar živali živalim niso sužnji. Noben plenilec kot žival nima plena zasužnjenega za celo dobo življenja plena. Ubijanje živali za prehrano in suženjstvo sta dva pojma, ki nimata nobene veze en z drugim. Suženjstvo živali je oblika nasilja, ki navadno traja od njenega rojstva do smrti. Usmrtitev živali pa steče zelo hitro.

Industrijska reja živali (in včasih tudi kakšna druga) je zelo pogosto huda oblika zasužnjevanja in kraja:

  • pravice do svobodnega gibanja;
  • pravice do naravnega oplojevanja;
  • pravice do skrbi za lastnega mladiča do njegove zrelosti;
  • pravice do pristne opcije evolucije vrste;
  • pravice do raziskovanja, igranja, izkušanja naravnega okolja z vsemi naravnimi pojavi;
  • pravice do izbire samca / samice.

Industrijska reja živali zgleda takole:

This slideshow requires JavaScript.

Koristi suženjstva?

So ljudje, ki razmišljajo o koristih suženjstva in pomislijo na to, da je suženjstvo pripeljalo k višji stopnji razvoja človeštva. Suženjstvo nima zaslug za napredek v razvoju, ima pa zasluge trdo delo, organiziranost, višja zavest,.. Seveda je lahko tudi trdo delo motivirano s suženjstvom, ampak obstajajo boljše metode. Motivacija iz navdiha / vere / zaupanja / ljubezni… je boljša, kot motivacija iz strahu in prisile.

Živali kot hišni ljubljenčki

Živali se zlorablja v suženjstvu tudi na račun prehranjevanja hišnih ljubljenčkov, čeravno bi jih lahko prehranili brez zasužnjevanja in celoživljenske zlorabe drugih živali.

Marsikdo se odreče mesu, da bi zmanjšal zlorabo živali, potem pa nekje dobi npr. mačka in ga dnevno hrani z večjo količino mesa zlorabljenih živali, kot jo poje človek. Za dejansko zmanjšanje suženjsta je potrebno poskrbeti, da se na račun prehranjevanja hišnih ljubljenčkov ne zasužnjuje in ne zlorablja drugih živali od njihovega rojstva do smrti.

Na primer, v današnji slovenski “kulturi” maček navadno poje po 100 g in več mesa zlorabljenih živali dnevno. Če bi jedel zgolj kokoši, bi to zneslo cca 24 celo življenje zlorabljenih kokoši letno ali nad 300 zlorabljenih kokoši na dobo življenja 1 mačka. Če bi jedel zgolj teletino, bi to zneslo cca 7 celo življenje zlorabljenih teličkov na dobo življenja 1 mačka. Načeloma vsaka kupljena konzerva mesne hrane za živali vsebuje ne le ostanke, temveč tudi meso celo življenje zlorabljenih živali. Vsak nakup mesa in ostankov mesa tako zlorabljenih živali je finančna podpora za nadaljevanje suženjsva ter takšne zlorabe živali.

Pravičnejše rešitve za prehranjevanje hišnih ljubljenčkov obstajajo in so obstajale od pamtiveka. Nekaj teh je naštetih v članku Slabe in dobre (oziroma boljše) prakse reje in odnosa do živali v poglavju “Nekaj boljših rešitev, kako prehraniti svoje mesojede živali”.

V svobodo.

   Send article as PDF   

Oddaj komentar