Tukaj in zdaj (Here and now), zavestna pozornost (mindfulness), prisotnost, fenomenološko bivanje, doživljanje sveta brez predhotnih sodb ali analiz… To so pojmi, ki jih ljudje uporabljajo pri opisovanju istega fenomena – specifično vrsto zavesti, povezano z neposredno izkušnjo realnosti.
Čeravno je fenomen isti, pa je doživljanje tega lahko zelo različno – tako v svoji intenziteti kot tudi v trajanju in pogostosti, v katerih posamezniki to stanje dosežejo.
Biti tukaj in zdaj ni enako biti miselno prisoten in koncentriran na nekaj. Slednji sklop je zgolj en mali košček od tega, kar biti tukaj in zdaj omogoča.
Biti tukaj in zdaj ne pomeni, da si brez misli. Pomeni, da lahko izbereš ali se boš z njimi ukvarjal ali ne.
Biti tukaj in zdaj ne pomeni, da si brez čustev in občutij.
Pred kratkim sem skozi en dan večkrat prehajal v to stanje in iz njega ter raziskoval, kako se moj način delovanja razlikuje, ko sem prisoten v takšnem stanju in ko nisem. Ena izmed najbolj fascinantnih ugotovitev je bila sposobnost izbire med tem, kaj in kako čutiti / čustvovati. Na primer, ko sem začutil močno fizično reakcijo zaradi občutka strahu, sem lahko zavestno izbiral, ali se bom potopil v ta občutek in ga v celoti izkusil ali pa ga opazoval od zunaj, kot nevtralen opazovalec. Tudi ko je šlo za sočasno podoživetje več najhujših strahov in tegob iz življenja.
Zanimivo in navdihujoče mi je bilo, da sem se lahko v takšnem stanju v polnosti izrazil tudi brez čustvovanja in brez tega, da bi bil v nekih občutkih. Čustva in občutke sem tako dojel kot organske programčke, ki jih sam zavedno in podzavedno programiram (ali pa se programirajo sami pod vplivom družbenih in drugih interakcij) in mi pomagajo doživljati svet, ko ne znam / ne izberem / nočem / ne zmorem biti “tukaj in zdaj”. Vendar za polno doživljanje sveta niti niso potrebni. Prej so potrebni zato, da vidim, kaj vse se zgodi, če nisem zavestno prisoten. Misli, čustva, občutki so naravni del človeške izkušnje, ki jih lahko zavestno integriramo v svojo realnost, ko smo v stanju prisotnosti.
To, kar omogoča stanje “tukaj in zdaj”, presega vse, kar nudijo misli, občutki, čustva. Je nadmnožica tega. Zavedanje v tem stanju omogoča popoln nadzor nad tem, kako in ali sploh reagirati na misli, čustva in občutke. Lahko jih pustiš teči mimo kot oblake na nebu, lahko jih odpihneš kot cigaretni dim ali pa se odločiš, da jih boš doživljal, razdeloval in raziskoval. Lahko se odločiš celo to, da te za en čas popolnoma prevzamejo in se potem, ko se vrneš v tukaj in zdaj, iz tega nekaj naučiš.
Zanimivo je bit v takem stanju in čutim, da rabim več meditacije, da bom lahko v takšnem stanju dlje vzdržal.
Iz zornega kota tukaj in zdaj je zame moje telo in moj um igrača. Zelo mogočna in hkrati zelo občutljiva. Zavest – jaz je upravitelj te igrače. Kaj vse zmore zavest naredit z umom in telesom, je odvisno od tega, kako intenzivno je (oz. sem) v tukaj in zdaj ter kako zna delati s čijem ter pozornostjo. Lahko posežemo v upravljanje misli, čustev, občutij… morda pa lahko nadaljujemo v upravljanje fizioloških procesov. Pri slednjem nimam posebnih izkušenj… čeprav sem npr. opazil, da se je srčni utrip v primeru, ko sem miroval, za cca 4x upočasnil… po občutku je bilo pod 20 utripov na minuto.
—
Vidike glede tega, kaj zavest je, na osnovi razlag, ki so nastale po raznih pristopih (samo)opazovanj (tako znanstvenih, kot raznih opazovanj duhovnih praktikov), sem dolgo nazaj opisal v prispevku Artificial Intelligence & Consciousness YES/NO.